Podjetniki, ki izboljšujejo svet
Bo družbeno podjetništvo razvojna iluzija ali temeljna socialno ekonomska inovacija 21. stoletja?
Jamie Oliver, televizijski kuharski zvezdnik, je razvil mrežo restavracij, v katerih usposablja in zaposluje mlade brezdomce, odvisnike od drog in jih nato motivira, da postopno ustanavljajo po istem načelu svoje restavracije. S tem omogoča psiho-socialno rehabilitacijo in zaposlovanje novim skupinam odvisnikov in brezdomcev. Oliverjev ključni motiv pri tem ni zaslužek, ampak izboljšati položaj mladih in jim ponuditi novo življenjsko perspektivo.
Jamie Oliver ni nobena izjema, ampak samo del trenda, ki se mu reče družbeno podjetništvo. Družbeni podjetniki v Evropi ustvarjajo že okoli 9 milijonov oziroma desetino vseh delovnih mest. Prav tako 10-odstotni delež prispevajo k evropskemu družbenemu proizvodu. Kljub temu pa je ta novi trend podjetništva šele na začetku poti, njegove možnosti razvoja pa so še v veliki meri neizčrpane.
Družbeni podjetniki povezujejo podjetniške prijeme in orodja s humanitarno socialnimi modeli in cilji ekološko vzdržnega razvoja. Njihov cilj je zagotavljanje nove socialno-ekološke dodane vrednosti. Podjetniki se tako usmerjajo v tri ključne cilje:
- integrirati skupine ljudi, ki jih ključni ekonomski tok pušča na obrobju (npr. brezdomci, kot smo videli pri Oliverju);
- s podjetniškim inoviranjem razvijati nove socialne storitve;
- boljše upravljati z okoljem, zagotavljati bolj zdravo prehrano, ohranjati kulturno in naravno dediščino …
Podjetniki za uresničevanje teh ciljev ustanavljajo podjetja ali pa jih poskušajo doseči v kooperativah, fundacijah, vzajemnih družbah, društvih in združenjih.
Kdo so družbeni podjetniki
Družbeni podjetniki so vizionarji, dinamični inovatorji, ki jim zaradi ustvarjalnega lotevanja problema z močnim etičnim čutom uspe pritegniti k sodelovanju druge. So popolnoma prežeti s svojo vizijo sprememb, so posvečeni inovatorji, ki so prepričani, da bodo odgovorili na nekatere najgloblje družbene izzive z uvajanjem novih podjetniških idej.
So tudi ljudje, ki se zavedajo priložnosti, da zadostijo potrebam, ki jih državni sistem blaginje ne bo zadovoljil in ne zmore zadovoljiti. Za izpeljavo zastavljenih podjemov zbirajo in organizirajo potrebne vire (ljudi, prostovoljce, denar in prostor).
Od klasičnih podjetnikov jih razlikuje njihova usmerjenost v družbeno poslanstvo, v družbeno inoviranje, zaradi katerega drugače zaznavajo in prepoznavajo poslovne priložnosti za izpolnjevanje poslanstva. Ne ustvarjajo lastnega bogastva; njihov kriterij uspešnosti je izboljševanje družbene blaginje. Imajo naravno težnjo po ustvarjanju bolj uravnovešenega razvoja.
Dobiček ni edini motiv
Med ortodoksnimi, neoliberalnimi ekonomisti obstajajo resni pomisleki o motivih podjetniške ustvarjalnosti družbenih podjetnikov, saj verjamejo klasični ekonomski teoriji o »profitu« kot ključnemu motivu podjetniške aktivnosti.
Eden najvidnejših družbenih podjetnikov globalnega pomena Muhamad Junus, ustanovitelj Grameen Bank in prejemnik Nobelove nagrade, za takšno interpretacijo krivi preozko tolmačenje kapitalizma, ki preveč enodimenzionalno razlaga zgolj materialno naravo podjetnika. Po klasični ekonomski teoriji naj bi bil edini motiv podjetnikove dejavnosti kopičenje bogastva. Ta teorija, po kateri posameznik največ stori za druge, če sam do maksimuma izčrpa svoje potenciale za ustvarjanje lastnega bogastva, pa dobiva vse bolj trhle noge. Ponavadi se njena neučinkovitost povezuje z »napakami delovanja tržnega sistema«.
Muhamad Junus nasprotno trdi, da slabi rezultati niso posledica tržnih, temveč »konceptualnih napak« v razumevanju osnovne človekove narave. Strogo materialistično gledanje namreč ne upošteva človeške barvitosti in multidimenzionalnosti, temelječe na čustvih, vrednotah, notranjih prioritetah in vedenjskih vzorcih, po katerih deluje. Cilj družbenih podjetnikov pa je preprosto izboljšati svet. Ta cilj želijo doseči na podjetniški način, z uvajanjem trajnostno naravnanih podjetniških modelov in inovacij. Podjemi, ki jih razvijajo, lahko ali pa ne ustvarjajo dobiček, vsekakor pa tako kot klasični poslovni podjemi ne smejo ustvarjati izgub.
Indikatorji socialnega podjetništva v EU-ju
Socialna ekonomija v EU ustvarja 10% delovnih mest in le malo manjši je njen prispevek k družbenemu proizvodu EU.
Neverjeten razvoj novih oblik podjetništva, katerih cilj je zasledovanje širših družbenih ciljev, je v zadnjih letih sprožil široko politično in strokovno razpravo. Zanimivo je, da tudi politične stranke v večini evropskih držav prepoznavajo pomen družbenega podjetništva kot pomembne »razvojne inovacije«. Ponekod celo vzpostavljajo samostojne vladne resorje (direktorate ali celo ministrstva), katerih cilj je razvoj podpornega okolja za socialno podjetništvo.
Tako ima na primer britanska vlada ministrstvo za socialno podjetništvo, obe ključni politični struji pa ga vključujeta kot prioriteto v svoj razvoj. Britanski konservativci spodbujajo družbeno podjetništvo s ciljem učinkovitega reševanja socialnih problemov, v katerem država igra le vlogo podpornega okolja, pobuda pa je na strani civilne družbe oziroma podjetnikov. Laburisti pa vidijo družbeno podjetništvo kot kakovostno orodje za premagovanje togosti lokalnih javnih služb in birokracije in kot agenta uvajanja sprememb in sistem javnih storitev.
Tudi v Italiji tako levo kot desno usmerjene stranke že tradicionalno dajejo velik pomen razvoju različnih oblik družbenega podjetništva. Pri sosedih so še posebno dejavne socialne kooperative in v zadnjem času tudi socialni holdingi, ki povezujejo profitne in neprofitno naravnane organizacije v skupne sisteme, kar štejejo za svojevrstno socialno inovacijo. Podobne zgodbe najdemo tudi v Španiji, Franciji, na Finskem
