Pobuda za točnejša pravila v zdravstvu
Poslanka in članica Odbora DZ RS za zdravstvo Cveta Zalokar Oražem naslavlja na ministra za zdravje Dorijana Marušiča v zvezi z zdravstveno reformo pisno poslansko pobudo.
Spoštovani!
Ta mesec sta s predsednikom vlade predstavila časovni potek in vsebinske poudarke zdravstvene reforme. Poslanci državnega zbora naj bi se z njimi seznanili v začetku januarja prihodnje leto, rok za pripombe nanjo, tako za poslance kot ostalo javnost (socialni partnerji strokovna in ostala javnost), pa naj bi se iztekel predvidoma v mesecu aprilu prihodnjega leta. Na podlagi pripomb naj bi bila nato oblikovana osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti ter zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Nato bo sledila javna razprava o osnutku zakonov, predlog obeh zakonov pa bi moral biti pripravljen najkasneje do konca zasedanja spomladanskega dela državnega zbora.
Takrat ste pojasnili tudi, da bo pri zakonu o zdravstveni dejavnosti potrebna zgolj nadgradnja sistema. Zato bi vas rada opozorila, da smo poslanci oz. koalicijski partnerji pred nastopom vašega mandata obravnavali številne osnutke zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so prišli izpod rok prejšnjega ministra. In da smo o tem opravili tudi razpravo z vami in se strinjali, da bi veljalo nekatere že dorečene rešitve iz osnutkov predlogov zakonov ohraniti, kar bi nedvomno pripomoglo k hitrejši obravnavi predloga zakona o zdravstveni dejavnosti.
Kot članica odbora za zdravstvo sem prepričana, da je bilo o nekaterih omenjenih rešitvah opravljenih toliko političnih, strokovnih in razprav med socialnimi partnerji, da ponovna obravnava “od začetka” ne bi prinesla bistvenih kvalitativnih izboljšav, ampak bi pomenila le zavlačevanje in podaljšala kaotična in neurejena razmerja, ki slabijo javni zdravstveni sistem. Pri tem bi posebej izpostavila vprašanje opravljanja zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki je v tem trenutku neregulirano, saj je edino omejevanje in preprečevanje zlorab na tem področju uveljavljanje konkurenčne klavzule v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. In da sem prepričana, na kar opozarjajo tudi nekateri neodvisni strokovnjaki, da slednje posledično vpliva tudi na podaljševanje čakalnih dob in s tem tudi preusmerjanje pacientov v zasebni sektor oziroma samoplačništvo.
Ravno v teh dneh sem bila obveščena, pri čemer želim posebej poudariti, da ne od omenjene osebe, da je prišlo na onkološkem inštitutu do zapletov pri podeljevanju soglasij z opravljanjem zdravstvenih storitev pri drugem javnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. In sicer, da priznani kirurg, osebnost leta 2009, dr. Erik Brecelj, ni dobil soglasja za opravljanje ambulantne dejavnosti v centru za bolezni dojk v ZD Ljubljana. Po meni dostopnih informacijah naj bi bil edini, ki s strani delodajalca, ni dobil soglasja, pri čemer naj bi bilo veliko soglasij podeljenih za opravljanje zdravstvenih storitev pri zasebnih izvajalcih. Kar bode v oči je to, da se kot kaže nadaljuje šikaniranje dr. Breclja, ki vseskozi opozarja na nepravilnosti v slovenskem zdravstvu in si, vsaj po mojem prepričanju, iskreno prizadeva za izboljševanje razmer na tem področju. In da slednje kaže, da kljub skoraj dveletni javni polemiki nekateri akterji v javnem zdravstvu še vedno usmerjajo paciente v pridobitniške mline. Zato bi bilo zanimivo izvedeti, koliko in katerim zaposlenim v Onkološkem institutu so bila podeljena soglasja za delo v zasebnih oziroma javnih ambulantah zdravstvenih zavodov.
Zavedam se minister, da za slednje niste ne pristojni, ne odgovorni, bi pa veljalo v luči povedanega razmišljati o čimprejšnji spremembi zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi delodajalcem točno določil pravila igre, da bi se tovrstnim arbitrarnim odločitvam izognili. Predvsem takrat, ko gre to v škodo javnega zdravstva!
S spoštovanjem,
Cveta Zalokar Oražem,
poslanka PS Zares in članica Odbora DZRS za zdravstvo
