Po 10. redni seji državnega zbora (20.10.)

Seja državnega zbora se je v torek, 20. oktobra 2009 ob 10. uri, nadaljevala z obravnavo Predloga zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči. Na dnevnem redu torkove seje so bile poleg omenjene še naslednje točke:

• predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov,
• predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah,
• predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,
• predlog sklepa o soglasju k Spremembam in dopolnitvam Pravil fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji,
• predlog zakona o spremembi Zakona o visokem šolstvu,
• predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obveznem izvodu publikacij,
• predlog deklaracije o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu z dne 2. aprila 2009.

Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo mag. Darja Radič je podala uvodno predstavitev stališča vlade do predloga matičnega delovnega telesa (parlamentarnega Odbora za gospodarstvo), ki je sprejel sklep, da predlog zakona (kot ga je predlagal poslanec Janez Ribič (PS SLS) ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Radičeva je povedala, da je ministrstvo za gospodarstvo že v letu 2007 na pobudo zainteresirane javnosti pristopilo k spremembi Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanja s pokopališči, ki naj bi bila skladna z Direktivo Evropske unije. Zaradi zelo različnih mnenj zainteresiranih javnosti je bil ta zakon v letu 2008 predstavljen, sprejemanje pa prestavljeno v leto 2009. Kot je poudarila državna sekretarka je predlog zakona o pogrebni dejavnosti in opravljanja pokopališč, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, sedaj tudi tik pred sprejemom na Vladi Republike Slovenije.

“Enako kot predlog zakona, ki ga je predložil v obravnavo gospod poslanec tudi predlog, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo loči med pogrebno dejavnostjo in opravljanjem s pokopališči. V obeh predlogih urejanja pokopališč ostaja gospodarska javna služba. Bistvena razlika med predlogoma pa je pri načinu opravljanja pogrebne dejavnosti. Predlog zakona, ki ga je predložil v obravnavo gospod poslanec predvideva, da so pogrebne storitve razdeljene na pogrebne storitve, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti in se izvajajo kot javna gospodarska služba in pa na pogrebne storitve, ki se opravljajo na prostem trgu. Predlog ministrstva za gospodarstvo pa predvideva, da so vse pogrebne storitve, razen prvega prevoza, da se vse pogrebne storitve razen prvega prevoza pokojnika opravljajo kot regulirane gospodarske dejavnosti na prostem trgu. Po mnenju Vlade Republike Slovenije predlagana delitev pogrebne storitve, ki naj bi bile v pristojnosti lokalne skupnost in bi se izvajale kot javno gospodarska služba in pogrebne storitve, ki bi se opravljale na prostem trgu ni ustrezna rešitev.”

Radičeva je še dodala, da predlog zakona, ki ga je predložil v obravnavo poslanec, ne vsebuje jasne delitve pogrebnih dejavnosti na tržni in javni del, zato se zastavlja vprašanje, kdo bi opravljal pogrebne storitve, ki presegajo minimalni obseg in kdo vse ostale pogrebne storitve. Storitve, ki naj bi se opravljale na prostem trgu, to je upepelitev pokojnika, balzamiranje pokojnika, prevoz pokojnika, če ne gre za prvi prevoz, pa bi po predlogu zakona ostale brez ustrezne regulacije.

Po besedah sekretarke na ministrstvu za gospodarstvo mag. Darje Radič gre za tako obsežne neustrezne rešitve, da jih v postopku sprejemanja zakona ne bi bilo možno popraviti z amandmaji. “Ustrezno rešitev po mnenju Vlade Republike Slovenije je možno sprejeti na podlagi zakona, ki ga pripravlja Ministrstvo za gospodarstvo in ga bo v kratkem vložilo v obravnavo v Državni zbor,” je zaključila Radičeva.

Stališče poslanske skupine Zares je ob tej točki predstavil poslanec Tadej Slapnik, ki je uvodoma izpostavil da Skupnost občin Slovenije v postopkih priprav in usklajevanj stališč do novega zakona, ki ga zdaj pripravlja ministrstvo za gospodarstvo, ni bila uspešna, hkrati pa je omenil dejstvo, da je prav ta zakon začelo že leta 2007 spreminjati ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom ministra mag. Vizjaka, vendar sprememb ni uspelo dokončno pripraviti.

“V Poslanski skupini Zares se strinjamo s predlaganimi določbami zakona v delu, ki ločujejo pogrebno dejavnost od dejavnosti upravljanja s pokopališči. Strinjamo se tudi, da mora urejanje pokopališč ostati gospodarska javna služba. Žal pa nas predlagatelj ni prepričal, da predlaga ustreznejši način opravljanja pogrebne dejavnosti. Danes se ne moremo opredeliti ali bo to uspelo ministrstvu za gospodarstvo, ki zagovarja ureditev, da se morajo vse pogrebne storitve, razen prvega prevoza pokojnika, opravljati kot regulirana gospodarska dejavnost na prostem trgu. Odgovor na to bomo dobili, ko bo v zakonodajni postopek vložen predlog novega zakona. Ministrstvo za gospodarstvo napoveduje, da se bo to zgodilo še v tem mesecu,” je dejal Slapnik ter v imenu poslanske skupine Zares dodal, da predlagatelj v predlogu zakona ni uspel zadovoljivo odgovoriti na dve bistveni vprašanji: kje in kako postaviti zakonsko mejo, ki bo preprečevala izkoriščanje svojcev v času preživljanja najtežjih trenutkov ob smrti njihovih najdražjih, in da jim bo zagotavljala kakovostne, cenovno dostopne in medsebojno primerljive storitve.

Slapnik je omenil tudi dejstvo, da predlog sprememb zakona, ki ga je v obravnavo vložil poslanec Ribič (SLS) ne vsebuje določb, “ki bodo učinkovito preprečevale tako imenovani komercialni boj za mrliče med podjetji, ki se ukvarjajo s pogrebno dejavnostjo.”

Poslanec je stališče poslanske skupine Zares zaključil z besedami, da predlog zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči, ki je bil predlagan s strani poslanca Janeza Ribiča (SLS), v poslanski skupini Zares ni dobil podpore.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov je v proceduro po skrajšanem postopku vložila vlada, zato je v imenu predlagatelja dopolnilno obrazložitev podala sekretarka ministrstva za gospodarstvo mag. Darja Radič.

Predstavila je tri ključne spremembe in dopolnitve zakona o varstvu potrošnikov. “Prva taka sprememba je črtanje 43.f člena, ki ureja zlorabo potrošnikove plačilne ali kreditne kartice v primeru pogodb sklenjenih na daljavo. Zaradi sprejema direktiva 207/64 Evropskega parlamenta iz leta 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu je bil s spremembo direktiv 37/7 in 2002/65 črtan 8. člen direktiv, ki se nanaša na zlorabo plačilne kartice in na tej podlagi je bila dolžnost držav članic, da najkasneje do 1. novembra 2009 uskladijo svoje nacionalno zakonodajo s spremenjenimi določbami novo sprejete direktive. Zloraba potrošnikove plačilne kartice pri prodaji na daljavo bo v slovenski pravni red prenesena z uveljavitvijo Zakona o plačilnih storitvah in sistemih, predvidoma 1. novembra 2009, zaradi česar je treba črtati 43.f člen Zakona o varstvu potrošnikov, ki je do sedaj povzemal oba črtana člena direktiv. Z zakonom o plačilnih storitvah in sistemih bodo v celoti urejene tudi pravice in obveznosti pogodbenih strank ob zlorabi plačilne kartice.

Druga sprememba je sprememba besedila 7. točke prvega odstavka 18. člena Zakona o varstvu potrošnikov. Ta sprememba pa je potrebna predvsem zaradi izenačitve in prilagoditve obveznosti podjetij, tako proizvajalcev kot tudi prodajalcev na podlagi instituta prostovoljne garancije, ki je sedaj v zakon o varstvu potrošnikov izenačena z obvezno garancijo za brezhibno delovanje stvari. V praksi zaradi izenačitve obeh vrst garancije nastajajo nesorazmerne obveznosti proizvajalcev in prodajalcev, ki potrošnikom ponujajo poleg obvezne, še daljšo prostovoljno garancijo. S temi spremembami se bo obveznost proizvajalca, bo trajala še tri leta po poteku garancijskega roka, kar pomeni, da se bodo prostovoljnemu garancijskemu roku prištelo še tri leta in se ne bodo več množila, tako kot je bilo to sedaj urejeno v zakonu.

Tretja sprememba je sprememba 57.f člena zakona, katere poglavitni namen je izenačitev pravic potnikov po četrtem odstavku 201. člena Obligacijskega zakona in 57.f člena Zakona o varstvu potrošnikov glede primerov, ko ima organizator potovanja pravico le do povračila svojih stroškov. Spremembo besedila 57.f člena Zakona o varstvu potrošnikov se bo odpravilo neskladje med obema zakonoma, ki normativno ureja ta isti institut.”

V okviru 10. točke dnevnega reda so poslanke in poslanci obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah, ki ga je predlagala vlada. Tudi pri tej točki je uvodoma dopolnilno obrazložitev predlagatelja podala sekretarka ministrstva za gospodarstvo mag. darja Radič, stališče poslanske skupine Zares pa je predstavil poslanec Tadej Slapnik.

V uvodu je poudaril, da je poglavitna rešitev zakona racionalizacija delovanja pravnih oseb javnega prava ter, da se z reorganizacijo upoštevata načeli učinkovitosti in racionalnosti, ob tem pa gre za doseganje večje preglednosti in nadzora, povečanje hitrosti sprejemanja odločitev in učinkovitosti izmenjave informacij med pristojnimi v sistemu preskrbe ob motnjah in nestabilnostih na trgu.

“S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah se prilagajamo slabšim gospodarskim razmeram, tako da dva javna gospodarska zavoda združujemo, s tem pa zmanjšamo javnofinančne odhodke ter optimiziramo in racionaliziramo sistem javnega sektorja.”

Kot je zaključil Slapnik, poslanska skupina Zares podpira vlado na poti racionalizacije in optimizacije javnega sektorja, zato je v imenu poslanke in poslancev PS Zares izrazil podporo omenjenemu predlogu zakona.

O predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je v imenu poslanske skupine Zares spregovoril poslanec Franco Juri, ki je pritrdil mnenju matičnega delovnega telesa, Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Predlagane spremembe omenjenega zakona je v parlamentarno proceduro po skrajšanem postopku vložil poslanec SLS Franc Pukšič.

Kot je dejal Juri, smo v poslanski skupini Zares prepričani, da je kvaliteta šole in strokovna usposobljenost učiteljev in ravnateljev absolutna prioriteta, vsekakor pa pomembnejša od katerekoli cenene demagogije. Poudaril je, da se v poslanski skupini Zares po skrbni preučitvi predlagane novele zakonastrinjamo s stališčem vlade, ki pravi, da se je s sprejetjem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja že uredil status učiteljev s šesto stopnjo izobrazbe. “Dejstvo je, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja. Kot je povedala predstavnica vlade pa delavec, katerega odsotnost je daljša zaradi nenehnega strokovnega izobraževanja in dodatnega usposabljanja, ki je potrebno za učenje v devetletki, dela ne more več kvalitetno opravljati. Zakon iz leta 1996 je namreč spremenil izobrazbene pogoje, kjer je danes zahtevana visokošolska izobrazba,” je dejal Juri ter ocenil, da predlog novele ne deluje stimulativno na strokovne delavce, da si skladno z ustrezno zakonodajo pridobijo manjkajočo stopnjo izobrazbe, čeprav lahko, kot je bilo že rečeno, svoje delo še naprej opravljajo.

Poslanec Zares je še spomnil, “da je Državni zbor na 8. redni seji sprejel predlog zakona, ki ga je vlada v parlament posredovala meseca maja. Vlada je v okviru svojega besedila ustrezneje uredila obe vprašanji, ki jih obsega tudi predlog predlagatelja. 146. člen po naši oceni jasno določa, da ge za neprekinjeno delo in ne za neprekinjeno delovno razmerje, kar je prej v praksi povzročalo različno oziroma neustrezno ravnanje posameznih šol. Glede ureditve izobrazbenih pogojev kandidatov za ravnatelje pa je današnji predlog identičen sprejetemu zakonu.”

Spremembe in dopolnitve pravil Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji je v obravnavo zboru predložila Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.

Pozitivno stališče poslanske skupine Zares do predloga sklepa o soglasju k Spremembam in dopolnitvam Pravil fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji je predstavil poslanec Franci Kek, ki je predvsem izpostavil željo po tem, da bi financiranje športnih organizacij bilo bolj transparentno in učinkovito. Kot je povedal, je bilo prvo besedilo sprememb in dopolnitev, ki so prispele v Državni zbor, nadomeščeno z vsebino, ki je nastala v sodelovanju s predstavniki fundacije, pristojnim ministrstvom in zakonodajno službo.

V okviru sprejetega dnevnega reda je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu zbor obravnaval kot 16. točko. Predlog je v parlamentarno proceduro vložila vlada, zato je dodatno obrazložitev v imenu predlagatelja podal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. O vloženem amandmaju k 15. členu je minister povedal, da mu vlada ne nasprotuje ter pojasnil, da gre za to, da ta amandma ne povečuje števila članov sveta agencije, kakor tudi ohranja ravnotežje oziroma razmerja med različnimi skupinami oziroma med akademsko in neakademsko udeleženostjo v Svetu za visoko šolstvo.

“Odveč je ponavljati, da je ta zakon pomemben, da je ustanovitev nove agencije za kakovost v visokem šolstvu, ki sodi v eno izmed obveznosti, ki jih je Slovenija sprejela pri pristopom k bolonjski reformi. Tu zamujamo. Želimo, da bi agencija čim prej v polni meri prevzela pristojnosti – dosedanje in nove pristojnosti, ki jih nalaga zakon na področju akreditiranja in evalviranja visokošolskih programov in ustanov. Želimo, da bi z novim letom polno pričela z delom. Sprejem zakona v tretjem branju na oktobrski seji to omogoča. Glede na zaplete, glede na stanja, glede na realnost težav, s katerimi se sooča obstoječi svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, je to pomembna naloga in veseli bomo, da bo mogoče poslej, skupaj z drugimi evropskimi državami oziroma ustanovami izvajati doslednejšo, natančnejšo in bolj učinkovito zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu.”

Stališče poslanske skupine Zares je predstavil poslanec Vito Rožej. Uvodoma je poudaril, da je povezava med izobrazbo in aktivno udeležbo ter ekonomsko rastjo jasna in očitna, zato velja splošno prepričanje, da je vlaganje v izobraževanje smiselna in tehtna investicija. “Ob uvedbi pravih reform lahko omogočimo tako uspešno in vzdržno prihodnost, kjer bodo v gospodarstvu in globalizaciji hitre spremembe izziv,” je dejal Rožej, ki je izpostavil, da smo se tudi v okviru Lizbonske strategije zavezali k izboljšanju izobraževanja in usposabljanja ter k večjim investicijam v izobraževanje in raziskovanje.

Rožej je menil, da bo z javnimi vlaganji družba mnogo bolj konkurenčna. “In če velik del javnih sredstev vlagamo v visoko šolstvo, moramo poskrbeti, da so ta sredstva smotrno uporabljena. Ne moremo si privoščiti financiranja slabih zavodov in nekakovostnih študijskih programov. To bi ne vodilo v razvoj, ampak v capljanje za ostalimi, čeprav si tudi v naši Poslanski skupini Zares želimo, da bi v znanost vlagali še večji delež bruto družbenega proizvoda, ko bo in če bo možno,” je dejal Rožej. Povedal je, da smo na nekaterih področjih v primerjavi z drugimi državami Evropske unije napredovali in je naše stanje dobro, v marsikaterem pogledu pa zaostajamo za ostalimi državami podpisnicami Bolonjske deklaracije. “Čeprav seveda vsi delimo prepričanje, da je kakovost temelj in prioriteta, da mora biti prioriteta, da se visoko šolstvo po nekih minimalnih standardih razvija in izboljšuje,” je dodal Rožej, ki je izrazil prepričanje, da ta novela zakona odgovarja na že dlje časa prisotna pričakovanja in zahteve tako visokošolskih partnerjev kot tudi drugih zainteresiranih subjektov. “Temeljni cilj pri pripravi zakona je bil preprost, to je kakovostno visoko šolstvo in v tem kontekstu ne moremo mimo njegove mednarodne primerljivosti in dimenzije, kajti le te politike, ki so komplementarne evropskim, omogočajo slovenskim visokošolskim in raziskovalnim zavodom mednarodno kredibilnost. Smo pač ena izmed 29 držav, ki smo že na začetku leta 1999 podpisali Bolonjsko deklaracijo, ki je eden najbolj očitnih ciljev tega procesa, ki stremi k izobraževanju, raziskovanju in tehnologiji na kakovostnejšem nivoju. Vse to se kaže v sprejetih evropskih standardih in merilih ter tudi v lanskem letu 2008 ustanovljenem Evropskem registru Agencije EQUAR, v katerem je danes že 9 nacionalnih agencij. Vse to je podprl in priporočil Evropski parlament tudi v svojih poročilih iz leta 1998 in 2006. Slovenske nacionalne agencije tam še ni, zato ker je nimamo, to, kar pa imamo, pa seveda ni komplementarno s standardi, ki veljajo v razviti Evropi. Trenuten organ za zunanji sistem zagotavljanja kakovosti je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, ki zaenkrat še opravlja evalvacijske, akreditacijske, habilitacijske in svetovalne naloge, Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo že mesece ni bil sklepčen, tako da ne moremo trditi, da je dobro opravljal svoje delo, ker ga pravzaprav sploh ni opravljal. Ta predlog, ki je pred nami, predlog za oblikovanje agencije je njegova nadgradnja, nujna nadgradnja,” je še pojasnil Rožej.

Kot je še povedal, je bil za pripravo predloga februarja letos ustanovljen strokovni svet, v katerem so sodelovali vsi partnerji, akterji visokega šolstva, rektorska konferenca, skupnost višjih strokovnih šol, konferenca samostojnih visokošolskih zavodov, Študentska organizacija Slovenije, reprezentativni sindikati na področju visokega šolstva in predstavniki delodajalcev. V strokovni svet so bili vključeni tudi predsednik Sveta za visoko šolstvo, pa predsednik senata za akreditacijo in direktor sekretariata za visoko šolstvo Republike Slovenije.

Po tem novem predlogu zakona bo nov Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo nudi prostor za razpravo vsem družbenim partnerjem in akterjem visokega šolstva, Vladi bo svetoval pri spremembi oziroma oblikovanju visokošolske zakonodaje in ostalih strateških dokumentov. Novo nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu pa ustanavljamo z namenom zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu. Kot izpostavlja Rožej v imenu poslanske skupine Zares, bo neodvisna in samostojna, neposredni nevladni proračunski uporabnik, imela bo tri organe ter strokovno službo. Prav tako se na ta način povečuje zaupanje v sistem zagotavljanja kakovosti.

“Amandma, ki smo mu priča vključuje še zadnjega deležnika, skratka predstavnika sindikatov visokega šolstva in ne vidim nič slabega na tem, da se je v procesu sprejemanja zakona pač ugotovilo, kateri so res tisti deležniki, ki so nujni zato, da bo agencija lahko funkcionirala. Trenutno njena sestava je taka, da je evropsko primerljiva, kar se tiče števila študentov, števila visokošolskih učiteljev, sindikalistov in skratka vseh vpletenih,” je dodal poslanec poslanske skupine Zares.

V imenu poslanke in poslancev Zares je Vito Rožej zaključil z besedami podpore predlagani noveli zakona.

Zadnja obravnava predlagane spremembe in dopolnitve zakona se je nanašala na Zakon o obveznem izvodu publikacij. Zakon sodi v resor ministrstva za kulturo, zato je v imenu vlade kot predlagateljice spregovorila ministrica za kulturo Majda Širca.

Spomnila je, da so obvezni izvod vpeljali Napoleonovi vojščaki Kot je dejala, je ta princip veljal kar nekaj let in se je po besedah ministrice “vse do leta 2006 zelo benevolentno izražal v naši zakonodaji.” Kot je pojasnila Širca, to pomeni, da so morali tiskarji oddajati veliko število obveznih izvodov knjižnicam oziroma depozitarnim enotam. Leta 2006 je nastala sprememba zakona, ki je omejila obvezno prehajanje v depozitarne enote, se pravi v deset centralnih knjižnic, slovenskih, štiri v NUK oziroma dve v Tržaško oziroma Celovško knjigarno, omejila na drugačen način, je uvodoma povedala ministrica za kulturo, nato pa se osredotočila na predlagano novelo zakona, ki, kot je menila, prinaša nekaj izboljšav obstoječega zakona, nekaj zelo nomotehničnih, nekaj pa tudi takih, ki nudijo odgovor Obrtni zbornici oziroma predstavnikom založnikov, ki niso bili zadovoljni z obvezo, ki jim nalaga država in so se zavzemali v dialogu z Ministrstvom za kulturo, da bi se izvzelo obveznosti oddaje drobnega tiska iz zakona, in da bi se celo tudi uvedlo enotno število obveznih izvodov za vse publikacije, in da bi se vse publikacije tudi javno financirane izvzele iz podatkovne baze o ceni, to se pravi, da ne bi imele več natiskane cene, naklade in kolofona.

“Pri pripravi sprememb je Ministrstvo za kulturo utemeljilo, da vsi predlogi niso smiselni, še sploh tisti o navedbi o krnitvi kolofona cene in naklade,” je dejala Širca, “da pa je potrebno najti konsenz pri spremembah, tako imenovanega drobnega tiska. Zato ta predmet prinaša izvzetje urejanje oddaje drobnega tiska depozitarnim enotam in pomeni v kratkem to, da imamo spremembo, da splošno obveznost oddaje drobnih tiskov sicer ohranjamo, uvajamo pa enotno število štirih izvodov, tudi za drobne tiske, saj je določeno, da je treba predložiti manjše število drobnih tiskov tudi v primerih, ko gre za javno financiranje publikacij. Namreč, našim sogovornikom in vsem ostalim smo pač dopovedali, da pod pojmom drobni tisk razumemo veliko raznovrstnih publikacij, ki so zelo pomembne za kulturo in zgodovino posameznega naroda. Njihova vrednost pa raste s časom in da izdajatelji z drobnim tiskom dokumentirajo svojo dejavnost, kar je za slovensko kulturo velikega pomena. In je to gradivo zelo pomembno, to se pravi, da bi bilo neprimerno, če bi ga izdvojili iz zakona in mu dali oprostitev in založnikom, ne pa tiskarjem več po novem, dali oprostitev pri oddajanju obveznih izvodov.”

Poslanec Zares Vito Rožej je k tej točki dnevnega reda predstavil stališče poslanske skupine Zares. V predstavitvi stališča je povzel pot nastajanja novele omenjenega zakona od pobude, ki jo je dala Obrtna zbornica, do predlagane novele, ki jo je podalo ministrstvo za kulturo ter ob koncu poudaril, da bo poslanska skupina Zares predlog zakona podprla.

Kot zadnja točka dnevnega reda je bila za torek, 20. oktober 2009, zapisana obravnava predloga deklaracije o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu z dne 2. aprila 2009, ki je še pred samo obravnavo v javnosti spodbudila kar nekaj odmevnih odzivov. V okviru predvidenih 4 urah razprave o tej točki dnevnega reda so stališče predstavile prav vse poslanske skupine.

Glasovanje o tej točki oziroma o predlaganem uskladitvenem amandmaju, ki je bil zgolj redakcijske narave, je bilo prestavljeno na četrtek, 22. oktober 2009.