Pisno poslansko vprašanje ministru Alešu Zalarju

Spoštovani minister Aleš Zalar !

Dne 16.7.2009 smo v poslanski skupini Zares na generalno državno tožilko naslovili javno vprašanje: Kakšni so razlogi, da Republika Slovenija kazensko preganja finskega novinarja?

V tem javnem vprašanju smo želeli generalno državno tožilko opozoriti na pristranskost pri ravnanju v celi vrsti podobnih primerov v času, ko vodi državno tožilstvo, na primer: žaljive obdolžitve varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, predsednika republike, itd., ki nikoli niso doživele epiloga. Želeli smo jo samo opozoriti, da bi moralo tožilstvo navedene primere obravnavati enako, nepristransko glede na imena posameznikov. Poleg tega pa smo želeli pridobiti odgovor, ali se je pristojni državni tožilec za zahtevo za preiskavo zoper finskega novinarja v primeru nekdanjega predsednika vlade odločil na podlagi politično motiviranega in pristranskega strokovnega pojasnila bivšega ministra za pravosodje o tem, da naj bi finskega novinarja Magnusa Berglunda kazensko preganjali na predlog, in da gre torej za predlagalni delikt, zasebne tožbe pa naj Janez Janša ne bi mogel vložiti. Kot sami dobro veste, je bilo omenjeno pojasnilo zaradi kritike strokovne javnosti kmalu po volitvah jeseni leta 2008 umaknjeno s spletnih strani ministrstva za pravosodje.

Namesto, da bi generalna državna tožilka odgovorila na naše vprašanje, nas je obtožila za poskus demontaže tožilstva in vprašanje okarakterizirala kot grob in primitiven pritisk na državno tožilstvo.

V poslanski skupini Zares obžalujemo, da se je generalna državna tožilka namesto odgovora zatekla v grobo politično diskvalifikacijo in nam pripisala nekaj, kar nikoli ni bil naš namen.

Odgovor na zastavljeno vprašanje v poslanski skupini Zares še vedno pričakujemo. Zato vas pozivamo, da kot pristojni minister od generalne državne tožilke zahtevate odgovor in nam ga posredujete. Pri tem pa bi radi, da nam generalna državna tožilka odgovori tudi na naslednje vprašanje. V odzivu na naše vprašanje nas je poučila, da je vprašanje naslovljeno tudi na napačen naslov, saj “Vrhovno državno tožilstvo RS in jaz osebno v tej zadevi nimamo nobene vloge. Gre za odločitev tožilca na okrožnem državnem tožilstvu, ki jo je sprejel v okviru svojih pristojnosti in zakonskih določb,” in dodala, da se ne namerava “zagovarjati za vsak akt, ki ga vloži kdo od 174 državnih tožilcev”.

Zanima nas, ali je generalna državna tožilka seznanjena s tem, da je predloge za kazenske ovadbe za pregon po uradni dolžnosti zaradi obrekovanja na pristojno okrožno državno tožilstvo preteklo leto vložila pooblaščenka nekdanjega predsednika vlade in sicer zoper Magnusa Berglunda, novinarja finske televizije YLE,  predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, bivšega direktorja slovenske policije in zoper direktorja Sistemske tehnike.

Po naših informacijah naj bi za zadevo pristojna državna tožilka zavrgla vse štiri ovadbe in predlagatelja, pooblaščenko in nekdanjega premierja, napotila na zasebni pregon. Sklepi z ustreznim napotilom naj bi bili pooblaščenki tudi poslani. Kmalu zatem naj bi se v zadevo vmešala vodja okrožnega državnega tožilstva, ki je že rešene zadeve ponovno prekvalificirala v še nezaključene zadeve. V poslanski skupini ne zanikamo pravice predstojnikov posameznih tožilstev, da pregledajo posamezne odločitve tožilcev, zanima pa nas, ali so bili spisi vseh štirih navedenih ovadb posredovani na vrhovno državno tožilstvo (ali komu drugemu) oziroma ali se je o navedenih ovadbah vodja državnega tožilstva (uradno ali neuradno) posvetovala z generalno državno tožilko ali kom drugim z vrhovnega državnega tožilstva?

Zanima nas tudi, ali je generalna državna tožilka seznanjena s tem, da je vodja okrožnega državnega tožilstva potem, ko so bili spisi nekomu posredovani in vrnjeni, sama prevzela zgolj spis oz. pregon zoper Magnusa Berglunda, novinarja finske televizije YLE? 

Slednje nas zanima še posebej zato, ker je generalna državna tožilka v odzivu na naše vprašanje trdila, da so posamezni okrožni državni tožilci pri svojem odločanju samostojni in neodvisni. Naj še enkrat omenimo, da se je pristojna neodvisna in samostojna državna tožilka odločila, da vse štiri ovadbe zavrže.

Zanima pa nas tudi, zakaj se je vodja okrožnega državnega tožilstva odločila zgolj za pregon finskega novinarja, ne pa tudi ostalih omenjenih posameznikov, ki so sodelovali v oddaji finske televizije. Naj vas opozorimo, da smo v javnem vprašanju generalni državni tožilki zgolj želeli sporočiti naše mnenje, da bi moralo tožilstvo obravnavati vse primere enakopravno.

S spoštovanjem,

Cveta Zalokar Oražem
vodja poslanske skupine Zares