Pavel Gantar ostaja predsednik DZ

Državni zbor je na izredni seji z 46 proti zavrnil zahtevo po razrešitvi Pavla Gantarja z mesta predsednika Državnega zbora. dr. Gantar je v uvodu seje pojasnil:

(nelektoriran magnetogram)
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!

Predlagatelji, kot ste slišali, zahtevajo mojo razrešitev, ker naj ne bi sklical izredne seje, ki so jo zahtevali 13. maja. S tem naj bi kršil 85. člen Ustave Republike Slovenije in prvi odstavek 58. člena Poslovnika Državnega zbora. Nenavadna zahteva, saj bi sejo sklical, ampak so predlagatelji 31. maja to zahtevo umaknili in prav paradoksalno nadomestili z zahtevo po razrešitvi predsednika Državnega zbora. Kaj se je torej zgodilo? Ko sem prejel zahtevo za sklic izredne seje, ki so bili priloženi predlogi priporočil skupaj z vsebinskimi utemeljitvami, sem že ob prvem pogledu in pregledu ugotovil veliko pomanjkljivosti, da ne govorim o gradivu kot takšnem v celoti, ki je že na prvi pogled zmetano z vseh koncev in krajev in če smem na začetku ironično zaokrožiti, je največ ustvarjalnega dela opravil kopirni stroj s prilogami, klippingi iz medijev, ki tvorijo kakšnih 70% do 80% vsega gradiva. Vsekakor zadosti razlogov, da sem gradivo poslal v presojo Zakonodajno-pravni službi s prošnjo, da pregleda predloge sklepov in oceni oziroma priporočil ali so takšni kot so dopustni za obravnavo na zboru. Zakonodajno-pravna služba je izdelala mnenje, ki sem ga 25. maja poslal predlagatelju s prošnjo, da gradivo dopolnijo, da bo dopustno za obravnavo na zboru, pri tem pripominjam, da ob tem nisem čestital nekdanjem dnevu mladosti. Z dopisom sem jim tudi sporočili, da bom sejo sklical v primeru, če bo in ko bo ustrezno pripravljena. Predlagatelji so gradivo na hitro popravili še isti dan, in sicer tako, da o vsaj dveh predlogih sklepov zdrži obravnavo na zboru in takoj začel teči nov poslovniški rok, 15-dnevni rok za sklic izredne seje. Zahteva za sklic izredne seje je že bila uvrščena na dnevni red redne seje Kolegija, vendar je vmes prišla zahteva po umiku. Tako, da smo morali to zahtevo za sklic izredne seje umakniti z dnevnega reda. Sama zahteva za izredno sejo je vsebovala tri predloge, ki jih je navedel že vodja poslanske skupine Tanko, zato jih ne bom navajal. In v svojem poročilu oziroma mnenju, da Zakonodajno-pravna služba v uvodu opozarja, da Ustava res določno zahteva, da mora predsednik državnega zbora sklicati izredno sejo v 15-ih dneh, če to zahteva najmanj četrtina poslancev, vendar pa to nikoli ni edini razlog za sklic seje. Zahteva mora biti ustavnopravno dopustna po svoji vsebini. Da skrajšam. Mora biti materialno, to je vsebinsko takšna, da spada v pristojnost Državnega zbora. Zadev, ki ne spadajo v pristojnost Državnega zbora, ki ima, kot veste, zakonodajno, nadzorno in volilno funkcijo, in spadajo v pristojnost drugih vej oblasti ali pa so celo izven javne sfere, kot recimo debata o zasebnih zadevah kogarkoli recimo, pa Državni zbor ne more obravnavati ne na rednih in ne na izrednih sejah. Ustavna določba, ki govori o zahtevi za sklic izredne seje, temelji na načelu dobrovernosti “bona fide”. Naši ustavni očetje so predpostavljali dobro vero in čiste namene pri pisanju Ustave, ne samo pri tem členu, ampak nasploh, da se določbo predstavlja tako, kot je mišljena, v dobri veri in za dober namen, ne pa da se predpostavlja, da bo zlorabljena in uporabljena v nekih drugih, tretjih političnih bojih. Najprej je bilo treba razčistiti s predlagatelji ali so vložili, kot sami navajajo predlog za izredno sejo, z zgoraj omenjenimi štirimi točkami dnevnega reda ali pa gre za eno točko s šestimi predlogi sklepov. Zadeva je pomembna zaradi klasifikacije EPA – administrativni postopek, ampak pomemben. Ali gre za eno ali štiri EPE pri sklicu. V popravku so to predlagatelji razčistili, gradivo je dobilo štiri točke in zato tudi štiri klasifikacije z EPO. To je pomembno tudi vsebinsko. Mnenja Zakonodajno-pravne službe ne bom podrobneje navajal, samo pri eni točki je ugotovila, in to pri tretji, da je brez pripomb za obravnavo na Državnem zboru. Pri prvi točki predlagatelji ne definirajo niti za katere banke gre, gre za slovenski bančni sistem in pristojnosti Državnega zbora ni, da bi sklepal ali razpravljal o odgovornosti nadzornih svetov in uprav bank, tudi tistih, ki so v zasebni lasti. Ni in tudi ne more dajati v zvezi z njimi nobenih priporočil. Nujen je popravek pred sejo pristojnega odbora, saj bi odbor za obravnavo točke že kršil načelo dopustnosti in obravnaval in sprejemal priporočila, ki se navežejo na zadevo o katerih ne vlada ne parlament nimata pristojnosti.
Pri drugi točki mnenje Zakonodajno-pravne službe ugotavlja, da vlada nima pristojnosti pri preiskovanju, opozarjam, da se izražate zelo natančno, pri preiskovanju posla najema stavbe za potrebe NPU. Iz samega predloga priporočila je razbrati, da se priporočilo v bistvu nanaša na dejavnost Računskega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije in policijo. Torej je s tega vidika nedopustna. Dopustna je seveda jasno obravnava vlade zakaj in kako je prišlo do tega predloga sklepa, in dopustna je tudi obravnava na odboru, na Državnem zboru in Državni zbor ima prav specifično nadzorno funkcijo nad tem in jo je že uporabil in bi jo lahko, zaradi mene, še uporabil v okviru recimo funkcije interpelacije, poslanskih vprašanj ali česarkoli podobnega.
Pri četrti točki je predlagano priporočilo, ki se nanaša na Dars in tako naprej, tako rekoč popolnoma enako predlogu sklepa, ki ga je vložila komisija za nadzor javnih financ. Torej, vsekakor je dopustno in sprejemljivo, vendar to preprosto pomeni, da imamo v postopku dva akta z isto vsebino in dvema različnima EPA-ma, kar seveda glede na časovno zaporedje pomeni, da se mora najprej zaključiti obravnava predloga sklepa Komisije za nadzor javnih financ, za tem pa je definitivno dopustna obravnava tega sklepa, predloga sklepa na redni ali izredni seji Državnega zbora, kot ste predlagali za sklic izredne seje. Toliko o tem.

Ker sta bila torej vsaj dva predloga priporočil sposobna obravnave na Državnem zboru, sta bila tudi poslana v obravnavo na matična delovna telesa, hkrati, kot je bilo rečeno, je bila na dnevni red uvrščena točka za sklic izredne seje, ki ji je 15-dnevni rok potekel 9. junija in zato se je treba vprašati kaj je predlagatelje navedlo, da so umaknili zahtevo za izredno sejo. Očitno so ugotovili, da se bo seja zgodila po super referendumski nedelji. Torej, po 5. juniju, in kar naenkrat so izgubili interes za obravnavajo, v narekovaju, svinjarij, kot jih imenujejo, in navajajo v zahtevi po moji razrešitvi. Pri tem je vsekakor zanimivo to, kar je bilo že omenjeno, da so ta isti dan 31. maja vložili tudi zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali zahtevo po moji razrešitvi. Prebral vam bom razloge za sklic izredne seje, zelo zanimivo: Predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja, razlogi za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Podpisani poslanke in poslanci predlagamo, da se na seji Državnega zbora obravnava točka Predlog za razrešitev predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja. V skladu z 58. členom Poslovnika DZ predlagamo, da se ta točka obravnava na izredni seji. Predlog za razrešitev predsednika DZ dr. Pavla Gantarja z obrazložitvijo je skupina 32 poslank in poslancev vložila v proceduro 31. maja 2011. Priznam, da duhovito. Pri razlogih seveda razlogov nisem razbral. Nihče jih ni razbral. Na to je opozorila služba. Torej, priloženi so podpisi 27 poslancev Poslanske skupine SDS in štirih poslancev Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Moram reči, da duhovito. 27 razlogov tu, in še 4 razlogi tam gori. Duhovito, ampak, žal, ni v skladu s Poslovnikom. Vsebinske ali proceduralne razloge je treba navesti in pri tem jih mora podpisati zadostno število poslancev, 23 ali več. Sam sem opozoril, dan pred sejo, predlagatelje, da naj to dopolnijo korektno. Vendar predloga nisem dobil, zato je šel predlog, tako kot je bilo rečeno, na redno sejo.

Sedaj pa k prvotni zahtevi za sklic izredne seje. Pet letnemu otroku mora biti jasno, da je bil edini cilj in namen zahteve za sklic izredne seje uprizoriti brezplačno referendumsko kampanjo, in pri tem izrabiti inštitucijo Državnega zbora. Na hitro skomponirani sklepi, z nadvse malomarnimi obrazložitvami so dimna zavesa za razpravljanje o vsem, predvsem pa o tistem, o čemer se je na tak ali drugačen način že vodila razprava v Državnem zboru, in verjemite, da se bo še, in to danes. In seveda priložnost za napadanje vsega in vsakogar, ki ne sodi po miselni in politični okvir predlagateljev. To, kar predlagateljem osebno očitam je, ali res mislite, da sem tako neumen, ali naiven, da nisem spregledal vašega manevra, in, ali res mislite, da sem tako pokvarjen, da bi dovolil zlorabo ustrezne zakonodajne inštitucije Državnega zbora za takšno manipulacijo in ali res mislite, da bom kršil Ustavo, načelo delitve oblasti in dovolil sejo, ki bo teptala temeljna načela?

V teh dneh praznujemo 20 letnico razglasitve slovenske države in 21 letnico parlamentarizma in danes se srečujemo s poskusi devalvacije parlamenta in parlamentarne demokracije. Osnovno strategijo, ki jo vidim pri predlagateljih predloga je preprosti deligitimizacija in devalvacija vseh inštitucij, ki tvorijo ustavno in demokratično jedro te države, predsednika države, predsednika parlamenta, sodne veje oblasti, institucije referenduma in samega Državnega zbora. Od leta 1968 naprej, dragi kolegi in prijatelji, prijatelji in kolegi, sem seveda bil v številnih konfliktih in bojih argumentacijah in sporih in tako naprej, in ni prav nič hudo, če se spopadamo na takšen ali drugačen način, torej ob meni in zaradi mene, to me pravzaprav ne moti. Moti me, da gre za inštitucijo predsednika, ki v tem trenutku predstavlja in poosebljena. Ne gre za to, ali spoštujete mene. Ne zahtevam tega spoštovanja, ne zahtevam nobenih priznanj, nobenih upoštevanj, zahtevam pa, da spoštujete inštitucijo predsednika Državnega zbora. In če boste prepričali vse tiste, ki mislijo, da ta inštitucija ni združljiva z mojo osebo, izvolite, prav rad bom sedel samo v klopi na stolu, ki je označen z mojim imenom. Razlog je seveda en sam, za takšno ravnanje; doseči razmere v katerih v demokratični konstituciji oblasti volitve ne bodo pomenile ničesar več, ker bo Državni zbor razvrednoten in razveljavljen. In gospe in gospodje, jaz pri tem ne bom sodeloval. Še predobro vem kaj je bilo potrebno storiti za demokracijo v tej deželi, v funkcijo, ki jo imam ali pa tudi brez nje, ko je ne bom imel, bom poskušal na legalen in legitimen način to preprečiti, danes, tukaj, zdaj in kadarkoli tudi naprej. Hvala lepa.