Padec špekulativne regionalizacije – dobra novica za pokrajine

Današnje srečanje predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin, sklicano na pobudo predsednika vlade oz. SDS, je razkrilo mnogo stvari. V prvi vrsti nemoč tistih, ki so se v preteklih mesecih zanašali na to, da bodo špekulativno, s korenčkom malih obljub in palico demagoških groženj, s politiko izvršenih dejstev in z lovljenjem posameznih poslanskih glasov nadomestili argumente in trezen razmislek o učinkovitih pokrajinah. Čeprav je bilo že od začetka tedna jasno, da gre za račun brez krčmarja, je tudi današnje srečanje zgolj ponovilo staro vajo. Ni bilo mišljeno resno (kaj šele zares…), sicer bi bila vsaj nakazana dovzetnost za odgovorno razpravo o številu, pristojnostih in finančnih virih bodočih pokrajin, dovzetnost, ki bi ji moral slediti odlog današnjega odločanja oz. njegova prestavitev na čas po izvedbi referenduma ali vsaj naslednje seje DZ.

Odločitev koalicije, da arogantno vztraja, je bila očitno sprejeta že prej (in prazen list papirja je bil prinešen z namenom, da tak tudi ostane), skupaj z oceno, da je mogoče kovati politični dobiček tudi na tak način. Za to jim je torej v prvi vrsti šlo, za dobiček, ne za pokrajine.

Ohole trditve, da je pokopana edinstvena zgodovinska priložnost oblikovanja pokrajin in da bodo s tem zanje prikrajšane cele prihodnje generacije, so tako odmaknjene od realnega sveta kot znamenita »politična realnost«, ki naj bi narekovala edino štirinajst pokrajin.

V tem mandatu je opozicija zmogla dokazati svojo privrženost ideji in projektu regionalizacije, ko je podprla tozadevno ustavno spremembo. Še leta 2004 so stranke tedanje opozicije pod vodstvom sedanjega predsednika vlade temu nasprotovale in preprečile izglasovanje. Zato bo sprejem premišljene zakonodaje tudi vnaprej v veliki meri odvisen predvsem od njih, od njihove sposobnosti deklarirano privrženost pokrajinam nadrediti maščevalnosti in ozkim interesom. Nobenega racionalnega razloga namreč ni, da ne bi mogle nove pokrajine smiselno zaživeti najkasneje leta 2010.

Stranka Zares bo ob tem cilju naprej ostala zvesta svojim načelom: odprta za argumentiran dialog, privržena politiki skladnega regionalnega razvoja, zainteresirana za čimprejšnje oblikovanje polnokrvnih in strokovno utemeljenih pokrajin.