Padec medijskega zakona udarec za novinarje in avtonomijo medijskega prostora
Izid glasovanja poslank in poslancev o predlogu novega zakona o medijih nas je postavil v neko novo realnost, ki ima za medijsko krajino zagotovo velik pomen. S padcem tega zakona, ki ni dobil priložnosti za nadaljevanje zakonodajne obravnave, so največ izgubili novinarji in tisti, ki so se zavzemali za boljšo, bolj transparentno ureditev lastniških razmerij v medijih, sta na novinarski konferenci ocenila predsednik stranke Zares Gregor Golobič in nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca. Po njunih besedah je na drugi strani uspelo tistim, ki so se vse do zadnjega trudili mešetariti s svojo medijsko močjo in so glasovanje spremljali iz prve vrste balkona parlamentarne dvorane.
Izid glasovanja je – glede na dejstvo, da je bilo besedilo novega zakona o medijih usklajeno – začudujoč. Zakon se je pripravljal dve leti v tesnem sodelovanju s stroko, poleg tega so imeli novinarji v široki in temeljiti razpravi prvič možnost sooblikovati zakon s svojimi predlogi. Poslanke in poslanci SD so z glasovi proti poteptali odločitev lastne vlade, saj je bil zakon na vladi sprejet soglasno in usklajen znotraj koalicije. Poleg tega so poteptali dogovore predsednika vlade s predstavniki medijev o tem, da bi novinarski prostor dobil več avtonomije, je opozorila poslanka Majda Širca. Po njenih besedah so z zavrnitvijo zakona veliko izgubili tudi tisti, ki so se zavzemali za drugačno ureditev pravice do popravka in odgovora.
Obstoječi zakon omogoča izčrpavanje medijev s strani slamnatih lastnikov, medtem ko bi novi zakon tovrstno mešetarjenje z lastniškimi deleži preprečil. Poleg tega bi omogočil večjo profesionalizacijo novinarskega dela in večjo možnost samoregulacije, izboljšal način financiranja medijev, sredstva za sofinanciranje medijev bi se dobesedno podvojila. “Z novim zakonom smo hoteli narediti bistveno bolj pravičen in transparenten sistem tudi, kar se tiče dodelitve koncesij ipd. Avtonomija znotraj novinarskega polja bi bila večja, sistem bi postal bistveno bolj pravičen in transparenten,” je prednosti zavrnjenega zakona naštevala Širca.
Obžaluje, da je bil zakon že vnaprej – še preden so ga sploh prebrali in preučili – ožigosan z negativnimi oznakami, kot je denimo primerjava z madžarskim medijskem zakonom. Primerjava sveta za medije, kot ga je predvideval novi zakon, z madžarsko ureditvijo sveta za medije je “največja bedarija”, je ocenila Majda Širca. Svet za medije je bil namreč predviden z namenom, da bi bila zagotovljena avtonomija v prid medijem. Svet za medije bi prevzel pomembno vlogo pri dajanju mnenj pri koncentraciji lastniških moči in pri prehajanju lastništev. Na ta način bi zaščitili mešetarjenje z medijskimi lastniki, je dejala Širca.
Temeljno vodilo pri pripravi novega zakona je bila čim večja avtonomija slovenskega medijskega prostora, predpogoj za to pa je seveda samoomejevanje politike. Za razliko od ostalih političnih strank je stranka Zares tudi v tem primeru ostala načelna in ni podlegla lobijem.
Padec zakona nas v stranki Zares utrjuje na poti, na kateri smo bili. Tisto, kar je prizadeto in izgubljeno, je javni interes, ki je tesno povezan z medijskim prostorom, je opozoril Gregor Golobič. Po njegovih besedah je diskusija o relaciji med mediji in politiko aktualna v najbolj razvitih demokracijah. Razkritje o skrajnih zlorabah v Veliki Britaniji, ki so si jih določeni mediji dovolili, in povezava lastnikov teh medijev s politiko kažeta, kako aktualna je ta tema.
Dogajanje v Sloveniji ob oblikovanju in obravnavanju predloga zakona o medijih pa nakazuje, da smo del tega sveta, ki je “izkazano koruptiven in korak pred nami”. Slovenijo namreč po besedah Golobiča še čaka soočanje s to realnostjo. Pri nas, kot poudarja, obstajajo lastniki medijev, ki medije uničujejo. Če je pri identifikaciji tega problema stranka Zares edina in osamljena, je to (z vidika ozkega strankarskega interesa) lahko dobra novica za stranko, a zelo slaba novica za družbo.
Golobič je glede pritiskov lobistov oziroma interesnih skupin pri tem zakonu še povedal, da so redke situacije, ko nekdo z evidentnim interesom, ki ga je z netransparentno trgovino z delom politike v preteklosti že hotel legalizirati, dirigira dogajanje s prve vrste balkona. Na enem od koalicijskih sestankov je s strani vodje največje koalicijske poslanske skupine padlo ime Leo Oblak, na veliko jezo predsednika vlade, zakaj se to ime naglas izreka. Vse to nam lahko veliko pove o tem, kaj se je dogajalo pred glasovanjem o zakonu, je pojasnil Golobič.
