O uzakonitvi referendumskega dne
(avtor slike andrejj, uporabljeno v skladu z licenco GNU)
Stranka SDS oz. njen predsednik Janez Janša nasprotuje mnenju predsednika vlade Boruta Pahorja, da bi morali izostriti pogoje za razpis referenduma, namesto tega predlaga referendumski dan enkrat letno. Janša je kritičen do razmišljanja o strožjih pravilih za sklic referenduma, češ da to ni prava smer. Prvak SDS bi se raje zavzel za en referendumski dan na leto, kar bi po njegovem mnenju bistveno racionaliziralo referendumsko odločanje, pa tudi udeležba bi bila bistveno večja. Napovedal je, da bodo omenjeni predlog o referendumskem dnevu vložili v zakonodajni postopek, ter ob tem dejal: “Ni treba, da koalicija ukinja sistem, ker je ta sistem pokazal, da jim ljudje ne zaupajo“. Kljub temu pa je opozoril, da bi se vlada morala ukvarjati z razvojnimi vprašanji in ne s spreminjanjem referendumske zakonodaje.
V poslanski skupini ZARES menimo, da predlog Janeza Janše kaže na to, da so tudi v največji opozicijski stranki ob zadnjem referendumu o RTV SLO kljub bučnemu proslavljanju zmage in pozivih k odstopu pristojne ministrice ter zaupnici oz. nezaupnici vlade spoznali, da smo poraženci pravzaprav vsi in da nizka udeležba kaže na nezaupanje v politiko v celoti. Kljub pompoznim izjavam g. Grimsa po naši oceni nizka udeležba na zadnjem referendumu izpričuje ravno nasprotno, kar trdi SDS.
Ni res, da si koalicija želi spremeniti institut referenduma, ker je ta sistem pokazal, da nam ljudje ne zaupajo. Institut referenduma želimo urediti na ustreznejši način, ker so ljudje pokazali, da temu sistemu zaradi zlorab in političnih iger ne zaupajo več.
Zato se nam zdi predlog SDS za en referendumski dan na leto, kar naj bi po njihovi oceni bistveno racionaliziralo referendumsko odločanje, pa tudi udeležba naj bi bila, kot navajajo, bistveno večja, s sistemskega vidika nedomišljena rešitev, ki po našem mnenju ne rešuje bistva problema in kot taka ne predstavlja prave alternative predlogu koalicije, s katerim želimo zaostriti pogoje za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
V poslanski skupini Zares smo že ob pobudi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi želeli odpraviti pomanjkljivo in neustrezno ureditev instituta referenduma. Pripravili smo predlog novele zakona – ki pa je zaradi nepodpore v koaliciji nismo vložili. S predlagano novelo zakona smo želeli:
- zagotoviti verodostojnost izpolnjevanja pogoja podpore s podpisi najmanj dva tisoč petsto volivcev;
- zagotoviti razpolaganje pobudnika referenduma z referendumsko pobudo oz. zahtevo;
- zagotoviti dejansko uveljavitev ti. referendumskega dne oz. najmanj dveh referendumskih dni.
Sedanja ureditev sicer predvideva neke vrste možnost za določitev referendumskega dne, ko bi bilo mogoče hkrati izvesti več referendumov ali referendum izvesti hkrati z volitvami, saj zakon določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni, pri čemer bi dan določil državni zbor z 2/3 večino navzočih poslancev. Namen te določbe je racionalizacija stroškov izvedbe referenduma. Ker je iz prakse razvidno, da se bo ta možnost uporabljala samo takrat, ko bo mogoče doseči politično soglasje, smo razmišljali o dejanski uvedbi ti. referendumskega dne oz. najmanj dveh dni, pri čemer je lahko referendumski dan tudi na isti dan, ko bodo v koledarskem letu potekale volitve. Npr. v Švici so na zvezni ravni štirje dnevi praviloma rezervirani za zvezne referendume.
Kasneje smo od uvedbe obveznega referendumskega dne oz. dveh dni odstopili, saj bi njuna uzakonitev pomenila, da bi se uveljavitev oz. sprejem zakona, o katerem naj bi se glasovalo na referendumu, lahko zavlekel za čas od 30 dni do 6 mesecev, kar bi lahko blokiralo delovanje državnega zbora in vlade.
V PS Zares smo že dalj časa opozarjali na neustrezno urejenost instituta referenduma in izpostavljali pomembnost ureditve tega področja. Na preostale poslanske koalicije smo 7.10.2009 naslovili predlog z začetek postopka za spremembo 90. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona.
Sprememba 90. člena Ustave RS, ki določa zakonodajni referendum, je po našem prepričanju potrebna, da se volivce in volivke obvaruje nesmiselnih referendumov, ki se uporabljajo za politične igre in opisano politično instrumentalizacijo instituta referenduma.
Stvari ne želimo izumljati na novo, ampak jih želimo na podlagi že večkrat podanih predlogov in pripomb s strani priznanih slovenskih ustavnopravnih strokovnjakov spremeniti tako, da bi se ta izjemno pomemben instrument neposredne demokracije ustrezno uredil. Osnovno sporočilo, ki ga želimo dati, je, da je potrebno z iskanjem primerljivih in ustreznih rešitev odgovorno pristopiti k reševanju tega vprašanja.
Zadnji aktualni dogodki predstavljajo pravi povod za iskanje politične in ljudske volje, da to področje bolj ustrezno uredimo.
Zato razmišljamo, da bi na podlagi 27. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi o ureditvi zakonodajnega referenduma v ustavi Republike Slovenije razpisali posvetovalni referendum na celotnem območju države.
Cveta Zalokar Oražem
vodja poslanske skupina Zares
PRILOGE:
– seznam in podatki o referendumih, na katerih smo glasovali po osamosvojitvi Republike Slovenije
– Predlog iz leta 2009 za začetek postopka za spremembo Ustave RS z osnutkom ustavnega zakona
