“Rešimo RTV, podprimo zakon o RTV!”

»Rešimo še edino medijsko inštitucijo, ki dela za javni interes. Podprimo zakon o RTV!« Tako je izzvenel četrtkov večer v koprski Rotundi, ki je bil namenjen kulturi, predvsem pa novemu zakonu o RTV. Koprski Zares je gostil ministrico za kulturo Majdo Širca in medijsko strokovnjakinjo, predstojnico za medijske študije docentko dr. Sandro Bašić Hrvatin, pogovor pa je povezoval poslanec državnega zbora Franco Juri.

Ministrica Majda Širca je v uvodu dejala, da kultura v teh časih morda res ni tako slišana in videna, vendar je ministrstvu uspelo, da se je ohranila trdnost kulture in se je njej namenjen proračun  povečal za 20 odstotkov. »To je pogosto spregledano. Je pa res, da se je zmanjšala masa sredstev sponzorskih donacij, saj osiromašeno gospodarstvo ne more več podpirati dejavnosti, tako kot v preteklosti,« je pojasnila Širca.

Potem so se govorci posvetili zakonu o RTV, argumentom, ki v celoti zanikajo očitke opozicije in razlikam pri nastanku Grimsovega in novega zakona.

Sandra Bašić Hrvatin, najbolj tvorna članica ekspertne skupine: »Novi zakon o RTV je nastajal dve leti, pri njegovem pisanju je sodelovalo 27 medijskih strokovnjakov, prvi osnutek je bil dolgo časa v javni razpravi in je na poti do predloga upošteval pripombe novinarjev, sindikatov, javnega zavoda RTV, civilne družbe. Vsega tega pri Grimsovem zakonu ni bilo. Naj spomnim, da ga je Simonitijevo ministrstvo za kulturo  dalo v javno razpravo 1. aprila 2005 v petek popoldan za nič več kot sedem dni in potem ga je državni zbor sprejel na izredni seji. Branko Grims se je kasneje pohvalil, da je bil edini avtor zakona.«

Franco Juri je dopolnil, da takratna oblast ni hotela prisluhniti pripombam Sveta Evrope, ki so bile kritične in je celo omalovaževala ta institut, zdaj pa so poslanci sami zahtevali uradno mnenje Generalnega direktorata za človekove pravice pri Svetu Evrope, s čimer se opozicija spet ne strinja. »Še najbolj eksotične države so sprejele komisijo in primer zavračanja je zelo redek. Ta referendum je zadnja točka, po kateri lahko ta država ostane demokratična ali pa zdrsne v nepredvidljive vode. Če želimo rešiti še edino institucijo, ki na področju medijev še dela za javni interes, potem moramo glasovati za ta zakon. Razmere, ki jih je povzročil Grimsov zakon, lahko namreč RTV popolnoma razkrojijo v enem letu.” je dejala Hrvatinova.

Ministrica je izpostavila, da so očitki, ki letijo na zakon, neutemeljeni, pravzaprav gre za tri oziroma štiri prispevke k slovenski blaznosti: privatizacija, komercializacija, tajkunizacija in celo balkanizacija. Poudarila je, da bo RTV ostala v lasti države in da novi zakon še bolj varuje RTV hišo pred privatizacijo. Z novim zakonom bo »premoženje bistveno bolj fleksibilno urejeno, odtujiti pa ga ne morejo. Premoženja se ne sem odtujiti. Očitka tajkunizacije niti ne komentiram. RTV ostane v  vseh pogledih in oblikah javni zavod s poostreno odgovornostjo uprave.« je zatrdila Širca. Glede komercializacije je pojasnila, da so zabavne vsebine del javne službe, potrebno pa jih je smiselno, kakovostno in pravilno usmeriti. Ob tem izpostavlja tematske programe, ki bi jih uvedel nov zakon in ki bi omogočale kakovostne spremembe. Tematske dejavnosti bi bile namreč namenjene kulturi, izobraževanju, znanosti, oziroma vsem tistim temam, ki so deležne manjše pozornosti.

Nekateri državljani pa se, po mnenju predlagateljev neupravičeno, sprašujejo, kaj bo z ljudmi, ki so zaposleni na RTV. Kakor je povedal poslanec Franco Juri je strah pred odpustitvijo neracionalen.

»Mislim, da je toliko varoval v zakonu, da bodo zaposleni, če bo zakon sprejet, delovno-pravno tako zavarovani, da ni boljše službe. Tisti, ki so zdaj tam zaposleni so verjetno najbolj srečni v tej državi. Torej to ne more biti argument, da je zakon slab,« je povedala strokovnjakinja Sandra Bašič Hrvatin. Širca je še dodala, da bo, dokler na RTV ne bodo sprejeli nove kolektivne pogodbe, veljala stara pogodba z vsemi pravili in zaposleni nikakor ne bodo oškodovani.

Vsi trije so soglašala, da se po novem zakonu ne bo zgodilo, da bi direktor lahko postal človek brez medijskih referenc in popolnega nepoznavanja RTV, kot je bilo to v primeru Guzeja. Sedanji direktor Marko Filli iz Kopra je odličen poznavalec vseh področjih delovanja javnega servisa, bil je pomočnik direktorja za tehnična vprašanja in glavni akter pri digitalizaciji, strokovnjak, ki pa mu je opozicija spet nagajala. Na jutranjem posvetu v Portorožu je govoril predvsem o prednostih novega zakona.

Sedanji programski svet šteje 27 članov, pri njihovem imenovanju je imela velik vpliv politika, po novem bo 17 članov, ki jih bo izbrala predvsem civilna družba. »Člane Sveta RTV bodo imenovali neposredno Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Center nevladnih organizacij Slovenije, Zveza društvenih organizacij, rektorska konferenca, italijanska in madžarska narodna skupnost, rti zaposleni na RTV, dva predsednik republike na predlog verskih skupnosti in organizacij s področja temeljnih človekovih pravic in pet članov državni zbor na predlog nevladnih organizacij,« je pojasnila ministrica. Kje je tukaj mogoče videti politizacijo, so se spraševali razpravljavci.

Nerazumen je tudi napad na drugi odstavek 4. člena zakona, ki med drugim pravi, da je  RTV Slovenija zavezana pripravljati programske vsebine za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije (Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov) in drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji.

Prav v tem okolju je to povsem nerazumljivo. Ne samo zaradi italijanske manjšine, ampak tudi zaradi drugih demografskih podatkov, ki kažejo, da je v treh obalnih občinah 30% prebivalcev neslovenske narodnosti, ki so se k nam preselili predvsem iz bivših jugoslovanskih republik. »To je najhujši primer politične nekulture,« je dejala Hrvatinova.

Med številnimi razpravljavci je novinarka Radia Koper Neva Zajc dejala, da jo skrbi, ker zakon ljudi ne zanima in zato ne bodo šli na referendum, še bolj pa jo skrbi strokovnost.«Danes se vsi proglašajo za strokovnjake, briše se meja med tem, kaj je profesionalno strokovno novinarstvo in tistim, ko se nekdo za novinarja ima.«

Sandra Bašić Hrvatin je sklenila, da je za novinarstvo potreben pogum, ki ga danes pogreša. »Edini, ki ima pri nas pogum, je mafija.  Pričakujem pogum od ustvarjalcev RTV, od generalnega direktorja, od novinarjev, da se jasno opredelijo za zakon.«

Posnetek celotnega pogovora: