Odpiranja o socialnem podjetništvu

»Začnimo vlagati v ljudi«

V ponedeljek zvečer so bila Odpiranja v organizaciji koprskega Zares in fundacije Friedrich Naumann Stiftung posvečena socialnemu podjetništvu. Medtem ko v Sloveniji socialna podjetja ne zaposlujejo niti odstotka, je povprečje v evropskih državah 10 odstotkov vseh zaposlenih, je v uvodu goste napovedala Barbara Verdnik.

Strokovnjakinja s tega področja in nekdanja ministrica mag. Zdenka Kovač je orisala dolgo pot do ponovne aktualizacije humane ekonomije, saj smo v Sloveniji žal eno enoumje zamenjali z drugim, saj nismo dopustili preživetja nekaterih dobrih praks, ki smo jih v preteklosti že imeli. Predlagatelj zakona o socialnem podjetništvu poslanec državnega zbora stranke Zares Tadej Slapnik je predstavil ureditev, ki bo začela veljati 1.1.2011. Kaj v praksi pomeni socialno podjetje pa je razložil Stevan Stavrevič, predsednik društva DSP Center za razvoj socialnega podjetništva, v okviru katerega se odvija projekt Tovarna dela z gostinsko dejavnostjo, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad in je v stikih s Fundacijo Jamieja Oliverja.

Mag. Zdenka Kovač je povedala, da so že leta 1994 poskušali prodreti z delavskimi kooperativami in uveljaviti socialno podjetništvo, ki ne zasleduje zgolj visokih dobičkov, ampak je motivirano s socialnimi in okoljskimi cilji. Žal je tranzicijski cunami s temi idejami pometel in šele sedanja ekipa poslancev je zmogla preboj ter sprejela zakon. Socialno podjetje, ki ima lahko veliko oblik (fundacija, kooperativa, združenje, zadruga…), daje prednost rasti socialnega kapitala, dobički se vračajo v razvoj in rast zaposlenih, torej gre za neprofitno načelo, pomembna razlika od preteklosti pa je, da gre za zasebno pobudo. V ZDA se od uspešnih podjetjih že dolgo pričakuje, da del dobička vlagajo v reševanje socialnih problemov, najbolj znani vzorniki te prakse kot so Bill Gates, Jamie Oliver in Oprah pa so v praksi pokazali, da se posel ne more odvijati zgolj tako, da bo peščica uspešna, ves ostali svet pa bo životaril. Potrebno je začeti vlagati v človeka, ne zgolj v beton.
Poslanec Tadej Slapnik je povedal, da zakon morda še ni popoln in se bo morda v praksi pokazala še kakšna potreba po izboljšavah, vendar je najpomembneje, da imamo temelj za razvoj in ustanavljanje podjetij in odpiranje novih delovnih mest. Pri pripravi zakona so se oprli na odprti model socialnega podjetništva, kar pomeni, da zakonska opredelitev ni omejena glede na statusno obliko nosilca. Bistveno je, da taka podjetja ustrezajo definiciji socialnega podjetništva, torej da gre za trajno opravljanje dejavnosti proizvodnje in prodaje proizvodov ali opravljanje storitev na trgu, ki so družbeno koristne oziroma katerih namen je zaposlovanje najbolj ranljivih skupin na trgu dela. Zakona predvideva 16 družbeno koristnih dejavnosti socialnega podjetništva, med katerimi so socialno in družinsko varstvo, izobraževanje in vzgoja in socialna ter pravična trgovina. Obenem pa zakon kot družbeno koristno opredeljuje tudi dejavnost, ki se opravlja z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin na trgu dela kot so invalidi, iskalci prve zaposlitve, brezposelne osebe, upravičene do socialne pomoči, dolgotrajno brezposelni in ostale težje zaposljive osebe.
V Ljubljani 21. aprila odpirajo Gostilno dela, ki je rezultat projekta Tovarne dela – Vstop v svet dela z gostinsko dejavnostjo, ki je namenjen mladim iz ranljivih ciljnih skupin, starim od 17 do 25 let. Stevan Stavrević je opisal pot od ideje, zbiranje mladih in njihovo usposabljanja, skozi katero so vsi dobili poklicno kvalifikacijo, pet pa jih je dobilo zaposlitev. Na delavnicah so vabili mimoidoče na malico in razgovor o tem, kaj bi od gostilne v lokalnem okolju želeli, potem so skupaj urejali in opremljali prostor, prispevali pa so tudi ves pribor in posodo. Eden od mladih pa bo zdaj šel tudi na trimesečno usposabljanje v London k Jameiju Oliverju.
V razpravi, v kateri je sodelovala Jadranka Vesel in drugi, so prisotni poudarili pomen posluha lokalne skupnosti za socialno podjetništvo, saj bi se lahko prav z njim oziroma skozi civilne organizacije lotili oživljanja mestnih jeder, podeželja, spodbujanja ekološkega kmetijstva, turizma in seveda zlasti reševanja naraščajoče brezposelnosti. Žal tega v obalnih občinah za zdaj ni zaznati.