“Očitna zloraba Državnega zbora”

Cveta Zalokar Oražem, vodja poslanske skupine Zares, je na današnjem nadaljevanju 17. redne seje Državnega zbora (magnetogram je dostopen tukaj) predstavila stališče poslanske skupine Zares glede predloga SDS za zamenjavo predsednika Državnega zbora.

(objavljamo magnetogram)

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani kolegi in kolegice.

Dva dni po tistem, ko je vodja SDS gospod Janez Janša na novinarski konferenci napovedal, so poslanci stranke SDS, skupaj s kolegi iz Slovenske nacionalne stranke, uradno predlagali razrešitev predsednik Državnega zbora Pavla Gantarja. “Predsednika Državnega zbora je treba zamenjati, ker je zlorabil: Ustavo, zakon in Poslovnik Državnega zbora.” V doslej verjetno najkrajši obrazložitvi kakšnega njihovega predloga ali zahteve so svojega predsednika Janeza Janšo še dopolnili, saj naj bi Gantar ravnal v nasprotju z dosedanjo prakso.

In kaj je predsednik Gantar takšnega storil, da bi ga morali takoj zamenjati? Ni ugodil zahtevi SDS za sklic izrednega zasedanja Državnega zbora, na katerem naj bi poslanci razpravljali o financiranju projekta Športni park Stožice s strani bank v večinski državni lasti. V obrazložitev predloga za razrešitev predsednika parlamenta, so še zapisali, da izrednega zasedanja ni hotel sklicati samo zato, da bi preprečil razpravo o tej problematiki. Čeprav se je obravnava na nek način na Vizjakovi komisiji prejšnji teden vendarle odvijala in pokazala na vso absurdnost in nesmiselnost predloga.

V Poslanski skupini Zares menimo, da je predsednik Gantar pri tem ravnal prav in je treba razpravo resnično preprečiti, kajti drugače se bo parlament še bolj spremenil v še hujše sejmišče, kjer vsakdo lahko govori o vsem, kar komu pade na pamet – pa čeprav bi se s tem vtikali v privatno iniciativo, v načrtovano kreditiranje konzorcija slovenskih bank, ki sploh še ni realizirano. Bomo torej poslej v Državnem zboru vtikali svoj nos v odločitve banke, pa čeprav ne razpolagamo, na primer samo z analizami, podatki in podobno. In naj kar takoj zavrnem protiargument, da je to enako, kot v primerih tako imenovanih tajkunskih kreditov namenjenih lastniškim prevzemom. Ni enako, še zdaleč ni enako, saj smo takrat predlagali, da se državnih poroštev bankam, ki jih daje država, ne sme nameniti za takšne namene. In pri tem ravnali, po našem mnenju, prav, saj je bil s tem prekinjen škodljiv in nemoralen posel za številne tajkune tipa Šrot in Bavčar, kar so potrdili tudi preiskovalni postopki, kjer so se ugotovila velika oškodovanja. Naj pri tem povem tudi skromno mnenje, da je žalostno, da danes ti ljudje sodelujejo pri nekaterih proslavah, kjer lahko pojejo in govorijo in dajejo levite vsem po vrsti, le neke samokritične ocene o lastnem delovanju ne zmorejo, in pri tem mečejo zelo slabo luč na takšne proslave.

A vrnimo se k odločitvi predsednika Gantarja. Zakaj te izredne seje ni sklical, je predsednik Gantar javnosti in še posebej poslancem SDS že večkrat pojasnil, vendar, naj ponovimo še enkrat. Zato, ker po mnenju zakonodajno-pravne službe ne gre za zadevo, ki bi bila v pristojnosti Državnega zbora. Če bi zahtevi SDS Gantar ugodil in izredno zasedanje na to temo sklical, bi poslanci v bistvu razpravljali o zasebnem projektu, kamor država do slej ni vložila niti centa. Ponavljam, država v projekt Stožice ni vložila niti centra, niti evra, niti ne v stadion, niti ne v dvorano, kaj šele v komercialni trgovski del – no morda je to prej za zamisliti, kot pa kaj drugega. Če ponovim Gantarjeve zadeve, o tem, kako bo neko zasebno podjetje, ki gradi trgovski center dobilo kredite, Državni zbor ne more razpravljati. K temu ni kaj dodati. Državni zbor pač ne more biti nadtožnik in nadsodnik o vsaki, tudi zasebni zadevi in s tem bi bila lahko zadeva opravljena, a ne za SDS. Ko je predsednik Gantar napovedal, da bo predlog SDS in Slovenske nacionalne stranke za lastno razrešitev ne glede na absurdnost obtožb uvrstil na redno majsko zasedanje zbora, so v SDS brez utemeljitve vložili zahtevo, da mora za to sklicati izredno sejo Državnega zbora. Zakaj izredno, če lahko o tem razpravljamo na rednem zasedanju, vodja poslancev SDS, gospod Tanko, kljub pozivom na seji Kolegija ni pojasnil, je pa to že veliko prej storil njegov predsednik Janez Janša, ki je na že omenjeni tiskovni konferenci prostodušno povedal, da je torej zahteva za Gantarjevo razrešitev edina možnost, citiram, edina možnost in edini način, da razpravljamo o problemu, o katerem smo želeli razpravljati na izredni seji.

To se vidi tudi danes, kajti o Gantarju govorimo malo, bistveno več govorimo o Stožicah, Jankoviću in o tem, kaj naj bi bil problem. Gre torej za še eno očitno zlorabo Državnega zbora. Po tistem, ko smo na izrednih sejah obdelali ne le koalicijo in Vlado, pač pa predsednika Republike, sodstvo v celoti, protikorupcijsko komisijo, posredno tudi Ustavno sodišče z oporekanjem izvršitve njihovih odločb, o izbrisanih, da o imenovanju ruskega veleposlanika niti ne govorimo, so takole mimogrede v svoj mlin potisnili še predsednika Državnega zbora. Kam vodijo takšna ekstremna in pretirana dejanja, se je pokazalo ob zadnjih študentsko-dijaških protestih. Potem, ko so organizatorji zvabili na ulice slovensko mladino, jo demagoško obdelali z neresnicami in pretiravanji, spodbujali sovraštvo in uporništvo za vsako ceno, so se kreatorji v trenutku, ko so jim stvari ušle iz rok, potuhnjeno umaknili in skrili za objektivno neodgovornost ter se strahopetno distancirali od zadeve – otročje in neodgovorno. Z mnogimi potezami SDS ni nič drugače. Sklicujejo izredne seje, rušijo avtoritete, ustvarjajo izredne razmere v že tako kritičnih in kriznih časih, sejejo sovraštvo in nemir ter ljudi celo pozivajo na ulice. Upam, da so pred dnevi le dobili streznitveno dozo, ko se je pokazalo, kam vodijo ekstremizmi, sovraštvo in neodgovorno ravnanje, in vse to z enim samim namenom: priti in osvojiti oblast.

No, naj si dovolim še en premislek. Ali si je morda predsednik Pavel Gantar, glede na aktualno dogajanje, prislužil maščevanje Janeza Janše zato, ker je preveč jasno in naglas spomnil na škodljivost blejskega dogovora med Janšo in Sanaderjem ter na škodljivost in razsežnost pristanka na razreševanje tega problema na haaškem sodišču? No, ampak, vrnimo se nazaj.

Danes ne bomo prvenstveno razpravljali o Gantarjevem domnevno neustavnem vodenju Državnega zbora, ampak predvsem, kot je bilo napovedano in kot vidimo že po uvodnih razmišljanjih, o ljubljanskem županu in Stožicah. Če bodo poslanci SDS sploh ostali tu, v dvorani, in se ne bodo, tako kot pri razpravi o arbitražnem sporazumu, izognili odgovornosti ter odšli iz dvorane. Prav to možnost je namreč vodja poslanske skupine, gospod Tanko, izsiljevalsko napovedoval, ko je predsednik Gantar zadevo uvrstil na redno sejo, kot to dopušča Poslovnik Državnega zbora. Pa bomo vendar o tem danes govorili ves dan, skoraj sedem ur. In ne samo to, vse poslanske skupine, celo SNS, so podprle predlog, da sme predsednik Gantar dobiti možnost, da se obtožb na svoj račun brani. Le Tanko in SDS, ki se venomer pritožujejo, da se jim omejuje razpravo in tako ne morejo povedati vsega, kar bi želeli, mu te pravice do obrambe očitno ne priznavajo, ko se sprenevedavo sprašujejo, “kje v poslovniku pa piše, da mu lahko, tako kot predlagateljem razrešitve, pripada čas za pojasnila in odgovore na trditve iz obtožnice in razprave tožnikov.”

O tem, kako SDS ta parlament spreminja v talca in orodje svojih političnih interesov, nima več smisla govoriti. Že sama statistika izrednih sej, ki jih je neposredno ali posredno zahtevala SDS, sklicujoč se na ustavno določilo, da predsednik mora sklicati izredno sejo, če to zahteva tretjina poslancev, je dovolj zgovorna. Po našem štetju smo imeli od 17 rednih zasedanj kar 23 izrednih zasedanj in kar polovica je bilo sklicanih na njihovo zahtevo. Predsednik Gantar je zavrnil samo dve zahtevi SDS po izrednih sejah, že omenjeno o Stožicah oziroma o domnevnem klientelizmu župana Jankoviča in drugo, o zlorabi policije v politične namene, ki jo je zahteval vodja SNS Zmago Jelinčič zaradi kriminalističnih preiskav proti poslancem njegove stranke. Ob tem je SDS zahtevala in, razen nekaj izjem, tudi dobila več kot 30 izrednih sej odborov in komisij Državnega zbora.

Ob kontinuiranem političnem pritisku ene same stranke na delo parlamenta, kakršnemu doslej v 20 letih še nismo bili priče, torej ne gre dvomiti. Najbrž ni treba ugibati, da je eden glavnih političnih ciljev SDS v času pred lokalnimi volitvami čim bolj v javnosti očrniti ljubljanskega župana Zorana Jankoviča. Na to kaže plaz očitkov in obtožb, ki jih na njegov račun poslanci SDS ponavljajo ob vsaki mogoči priložnosti. Za to črno in grobo predvolilno propagando so uporabljena in izrabljena vsa sredstva, od poslanskih vprašanj do preiskovalne komisije, ki na zahtevo SDS preiskuje sume politične korupcije pri gradnji za državni denar. Zlasti predsednica te komisije, poslanka SDS Alenka Jeraj, se neverjetno trudi, a očitno s pičlim uspehom, da bi iz številnih zaslišanj prič našla kaj obremenilnega zgolj proti Jankoviću, med tem ko ostale zadeve, še pet jih je v sklopu dela te komisije, ostajajo nedotakljive, na primer niti stavka še ni bilo izrečenega o gradnji Pediatrične klinike. V to predvolilno strategijo SDS sodi tudi ta današnja izsiljena razprava. Stvar posameznih strank je, kako se pripravljajo na volitve. Lahko organizirajo razgovore, javne tribune, celo demonstracije, toda v tem primeru je narobe to, da se za propagando izrablja Državni zbor, ali povedano drugače – SDS z zlorabo Ustave in Poslovnika Državnega zbora vodi predvolilno kampanjo, kot že rečeno, zoper župana prestolnice, ki jo na nek način plačujejo vsi davkoplačevalci.

Predsednik Državnega zbora Pavel Gantar zagotovo ni človek, ki bi mu lahko očitali samopašno vodenje Državnega zbora. Nasprotno, vse svoje odločitve, za katere je pristojen, vedno preverja pri strokovnih službah in sodelavcih. Je legalist in mu ne pade na pamet, da bi deloval po domače. Tako je ravnal tudi pri sklicevanjih izrednih zasedanj in drugih posebnih zahtevah največje opozicijske stranke, ki izrablja dejstvo, da ima sama več kot četrtino poslancev. Še več, z veliko potrpežljivosti, po našem mnenju, prenaša vse mogoče muhe in sprenevedanja opozicijskih poslancev. Mnogokrat je, to moramo reči, celo strožji do nas koalicijskih poslancev, še najbolj do poslancev svoje lastne stranke Zares. Zato bi bilo od opozicije za takšna ravnanje prej pričakovati pohvale, na pa zahtev za razrešitev.

Naj ponovimo, takole za osvežitev spomina, še govor predsednika države dr. Danila Türka ob ustavni obtožbi. Dvoje nam je takrat položil na srce. Rekel je: “Z državo moramo ravnati skrbno.” In še: “Če ne bomo spoštovali lastnih institucij, ne pričakujmo, da nas bodo spoštovali drugi.” In predsednik Državnega zbora je institucija, je naša institucija, je institucija poslank in poslancev, zato je vreden spoštovanja. Zato v Poslanski skupini Zares menimo, da ni nobenih razlogov za razrešitev predsednika Državnega zbora in predloga ne bomo podprli.