Obveznosti držav in bin Ladnove pravice
Osama bin Laden in Almar al-Zavahiri sta februarja 1998 objavila izjavo o globalni sveti vojni proti vojski in in civilistom ZDA v sleherni deželi, kjer jo je mogoče voditi in fatvo ali osebno dolžnost vsakega muslimana, da se te vojne udeleži. Zahodni svet danes razume, da sta s tem pozvala muslimane k džihadu, to je k vojaškim akcijam za širjenje in obrambo islama po celem svetu. Štiri leta za tem je George Bush kot odgovor na uspešni teroristični napad na newjorška dvojčka objavil 4D strategijo (Defeat, Deny, Diminsh, Defend) kot del nacionalne strategije za boj proti terorizmu in napovedal, da bodo ZDA našle in uničile teroriste, kjerkoli že so.
ZDA so v doseganje svojega zunanjepolitičnega cilja vložile več milijard dolarjev, človeške in institucionalne vire ter v zaključni fazi hladnokrvno angažirale vojsko. Izvensodna usmrtitev Osame bin Ladna je imela trdno podporo v političnem in vojaškem sistemu, ki sta ju vodila ameriška predsednika iz vrst republikancev in iz vrst demokratov. Nobeden izmed njiju se ni kaj prida posvetoval s svojimi zavezniki, ni se oziral na mednarodno pravo in za dosego ameriških ciljev ni okleval pri izbiri nedemokratičnih sredstev.
Zavezništvo s Pakistanom je bilo mučno že od vsega začetka, nanj se ni nihče prav zares zanašal. Prav tako nismo zasledili, da bi se ZDA pred izvensodno usmrtitvijo bin Ladna posvetovale sstalnim Odborom za protiteroristično dejavnost pri VS OZN. Odbor se osredotoča na preprečevanje terorizma in od njega ni mogoče pričakovati materialne podpore pri uničevanju teroristov. Ustanovljen pa je in preko njega bi v prihodnje morali sprožati akcije proti teroristom, saj resolucija 1373 opredeljuje, da je mednarodni terorizem takšna vrsta ogrožanja miru, da je potrebno trajno angažiranje VS OZN.
Uboj je prepovedano nezakonito dejanje in predstavlja resno kršitev določb Ženevskih konvencij. Kaj stori majhna država ob taki eklatantni kršitvi dogovora med civiliziranimi narodi? Opozori na mednarodno pravo, spomni na Simona Wiesenthala in njegovo vztrajanje za sodno preganjanje vojnih zločincev vedoč, da je vse skupaj tako ali tako namenjeno komentiranju. Razprave pa prav nič ne vplivajo na dejanje, ki se je že zgodilo in samo za prihodnja dejanja lahko zahtevamo od ZDA, da tako izvajajo nacionalno strategijo za boj proti terorizmu, da bo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. ZDA morajo dosegati svoje cilje s spoštovanjem mednarodnih konvencij. Pa ne samo one – tudi Izrael, Kitajska in Rusija.
Kar zadeva nas in mednarodna hudodelstva, za pripadnike Slovenske vojske poteka izobraževanje in usposabljanje o mednarodnem humanitarnem pravu. Pripadniki Slovenske vojske, ki so napoteni na naloge v tujino, se pred odhodom na misijo udeležijo posebnega predavanja o mednarodnem humanitarnem pravu in mogoče jim na vprašanje, ali so slovenski in ameriški vojaki lahko poklicani pred Mednardono kazensko sodišče (MKS), tudi korektno odgovorijo. Kadar sodelujejo v misijah v Afganistanu, ene v primeru zakrivljanja vojnega hudodelstva lahko pokličejo pred MKS, drugih pa ne. Slovenija je Rimski statut podpisala 1998 v Rimu in je 48. ustanovna članica Mednarodnega kazenskega sodišča. Američanov trenutno ni mogoče poklicati pred MKS, ker tako kot Izraelci, Kitajci in Rusi, niso ratificirali Rimskega statuta. Zadovoljni bomo, ko bodo ZDA svoje nacionalne strategije dosegale z upoštevanjem Rimskega statuta in mislim, da je trenutek pravi, da se pritisk nanje intenzivira.
