Obveščanje in oglaševanje ob cestah
Slovenijo so v dobrem desetletju preplavili reklamni panoji vseh vrsti in oblik. Ob avtocestah, ob državnih cestah, v naseljih, ob križiščih in prehodih za pešce, pred okni spalnic. Kozolci niso več kulturna tradicija slovenske krajine, saj so le ti pretvorjeni v nosilce oglasnih sporočil. Postavljajo se novi kozolci, pa ne za sušenje sena, temveč kot pretveza za nove in nove nadležne reklamne oglase. Zlahka opazimo, da je divje in neomejeno plakatiranje prisotno predvsem v bivših socialističnih državah, medtem ko v razvitih država EU reklamnih panojev praktično ni. O tem piše Bogdan Biščak v blogu Nesnaga. V Avstriji ali Nemčiji reklam ob cestah ni, celo v Italiji je reklamiranje ob cestah prepovedano. Župan Madrida je pred leti naznanil, da bo odstranil panoje v njihovem mestu, ker kvarijo izgled mesta. Na Malti je reklamiranje regulirano, največji pano ima lahko 18m². Pri nas imajo avtocestni panoji in tudi drugi panoji celo več kot 100m².
Osvetljeni panoji ponoči motijo občane pri nočnem počitku. Lani je občan Ljubljane s tožbo dosegel, da se mora LED prikazovalnik v Ljubljani na TR3 ugasniti, pa tega ugašanja še do danes nismo doživeli. Le kaj počne inšpekcije? Je res potrebno za vsak pano na sodišče? Kje je tu učinkovitost javne uprave?
Le kaj počne že celo desetletje Ministrstvo za okolje in prostor, ki ima škarje in platno za ohranitev lepot slovenskega okolja in narave? Zakaj se ne ohranja naravna in kulturna dediščine slovenske krajine?
Zakaj ne ukrepata Ministrstvo za promet in Ministrstvo za notranje zadeve, saj reklamiranje ob cestah privlači pozornost voznikov (po definiciji) in s tem poslabšuje prometno varnost?
Kako to, da v Nemčiji in Avstriji ni ob avtocestah niti enega reklamnega panoja, v Sloveniji pa jih je morda celo več kot tisoč postavljenih na 41. metru od roba območja avtoceste, torej tik ob varovanem pasu?
Državni zbor je na lanski decembrski seji sprejel Zakon o cestah, v katerem je v skladu s pristojnostmi zakonodaje in na pobudo koalicijskih poslanskih skupin po novem vsaj v delu urejena prepoved oglaševanja z elektronskimi prikazovalniki.
Velik del oglaševanja ob cestah, pa naj gre za oglaševanje ob državnih ali občinskih cestah je ostal neurejen, saj zahteva spremembe večih zakonov. Zato se bomo v poslanski skupini Zares zavzeli za ustrezno spremembo tudi naslednjih obstoječih zakonov: Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o urejanju okolja in Zakona o graditvi objektov. V video prispevku si lahko ogledate izjavo občanke Simone Kostanjšek, ki zaradi lastne trpke izkušnje opozarja na nevarnost obcestnega reklamiranja.
Kaj je Spodnji dom?
Kaj menite vi?