Ob svetovnem dnevu Zemlje – previdno s pesticidi
Zares se je ob današnjem svetovnem dnevu Zemlje zavzela za bolj omejevalno zakonodajo na področju uporabe in prodaje fitofarmacevtskih sredstev. Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je na današnji novinarski konferenci opozorila na težave na področju prodaje in uporabe fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji oziroma na problem prekomerne uporabe pesticidov.Poslanka Zalokar Oražem je ob tem na ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztoka Jarca naslovila pisni poslanski vprašanji, v katerih ju sprašuje o prodaji in uporabi fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji in ju poziva k spremembi veljavne zakonodaje na tem področju.
Prav danes, ko obeležujemo svetovni dan Zemlje, je slovenske medije preplavila novica o preseženi vsebnosti pesticida z vsebnostjo aktivne snovi klormekvat v hruškah ene izmed slovenskih kmetij, sicer tudi registrirane za integrirano pridelavo, kar je bilo ugotovljeno prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF). Omenjeni pesticid je pri nas sicer registriran kot rastni regulator, ki se uporablja pri pridelavi žit. Ta zadnji primer priča o tem, da lahko, kljub vzpostavljenim mehanizmom nadzora nad porabo pesticidov za pridelavo živil in krme, pride do nedopustne prekomerne uporabe pesticidov.
Kot je spomnila poslanka Zalokar Oražmova, je vladajoča koalicija v začetku leta 2007 sprejela spremembe zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in s tem – kljub strokovno podprtemu nasprotovanju neodvisne stroke in mnogih nevladnih organizacij – omogočila sprejetje bistveno poenostavljenega dostopa do fitofarmacevtskih sredstev, tudi pesticidov, do katerega imajo od lani neomejen dostop tudi nepoučeni in o nevarnostih uporabe pesticidov neobveščeni uporabniki. Prodaja večine fitofarmacevtskih sredstev (herbicidov, fungicidov in baktericidov) je po letu 2002 oziroma 2003 začela upadati, ta trend se je nadaljeval vse do leta 2005, za kasnejše obdobje pa ni dostopnih podatkov. Zato ni znano, kakšni so učinki lani sprejetega zakona o fitofarmacevtskih sredstvih v smislu njihove uporabe v kmetijski pridelavi ter posledicah za okolje.
Minister Podobnik je februarja lani kot okoljski minister na zasedanju Sveta EU v imenu Slovenije podprl dodatne sklepe k tematski strategiji o trajnostni rabi pesticidov, ki članicam EU nalaga zmanjšanje uporabe pesticidov in izboljšanje nadzora nad uporabo pesticidov. Poslanka Cveta Zalokar Oražem zato zdaj ministra sprašuje, kaj je ministrstvo za okolje doslej ukrenilo na tem področju. Poslanka od ministra pričakuje javno objavo podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev od leta 2005 dalje. Obenem ga poziva, naj preveri vse možnosti, kako (še letos) prispevati k zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev, predvsem pesticidov.
Ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca pa poslanka Zares sprašuje, kakšna je bila od leta 2005 do danes prodaja in uporaba FFS v Sloveniji. Zanima jo tudi, kako ocenjuje učinke sprejetja novele zakona o FFS po dobrem letu dni. Poleg tega ministra prosi tudi za pojasnilo, katere ukrepe je sprejel zato, da bi zmanjšali uporabo pesticidov v kmetijstvu in povečali delež integrirane in ekološke pridelave hrane v Sloveniji. Poslanko še zanima, kako je doslej in kako namerava v prihodnje zagotoviti nemoten razvoj slovenskega čebelarstva, predvsem pa zaščito in preživetje avtohtone čebele, imenovan kranjska sivka (Apis mellifera carnica), ki jo ogroža predvsem intenzivno kmetijstvo.
Poslanka Zalokar Oražmova je ministra Jarca pozvala, naj pripravi spremembo zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki bo področje ravnanja in nadzora nad uporabo FFS vsaj povrnila v prejšnje stanje (pred januarjem 2007), zlasti v luči dejstva, da je Evropski parlament naklonjen sprejetju bolj restriktivne zakonodaje, ki se pripravlja in bo stopila v veljavo predvidoma leta 2011.
