Ob mednarodnem dnevu žensk

»Imamo razloge za praznovanje?« S tem vprašanjem Simone de Beauvoir, je minuli torek svoj nastop v razpravi o vlogi žensk v političnem in javnem življenju in o volitvah v Evropski parlament, začela Lieve Fransen z Generalnega direktorata Evropske komisije za komuniciranje. Lieve je sicer zdravnica, ki je bila vzgojena in šolana v Belgiji, ki je njeno generacijo, v primerjavi z generacijo njene matere, že spodbujala k izobraževanju, pa vendar ji je bilo z zakonom prepovedano specializirati se za ginekologinjo!

 
Danes je dan, ko se lahko s posebno pozornostjo zazremo vase in v mednarodni praznik žensk, kot na spletnem mestu Zares Podravje razmišlja tudi Tjaša Mrgole Jukič. Je dan, ko si ponovno ogledujemo statistične podatke, o tem kaj (ni)smo na različnih področjih dosegli v zvezi z enakopravnostjo spolov.
Lahko se nekoliko posvetimo tudi včerajšnji Sobotni prilogi: »Odločajmo skupaj« in kampanji 50/50, ki želi doseči, da bi enakost spolov zaživela ne samo kot vrednota in načelo Evropske unije ter vseh njenih članic, ampak kot vsakdanja praksa v vseh politikah in programih.

 
Zakaj ta kampanja prav sedaj? Ker bodo 7. junija volitve v Evropski parlament. Ker se bo v tem letu odločalo tudi o najvišjih položajih institucij Evropske unije. Trenutno vse zasedajo moški. V Evropski komisiji so jih doslej vedno, v parlamentu sta jih le dvakrat ženski. Skratka, s sedanjimi 37 odstotki komisark in 31 odstotki poslank, v evropski politiki še vedno dominirajo moški. 

 
Kampanja opozarja in poziva politične stranke, na nujnost vključevanja vidika enakosti spolov v volilne programe ter uvrščanju kandidatk na izvoljiva mesta na volilnih listah. Volivke ter volivce pa na to, da njihov glas dejansko šteje. Predlaga nam, da na junijskih volitvah obkrožimo ime kandidatke, ki ji najbolj zaupamo.
V prilogi najdemo tudi povzetek raziskave medparlamentarne unije, ki povezuje parlamente vsega sveta. Ovire, ki najbolj odvračajo ženske od politike, otežujejo vstopanje in vztrajanje v parlamentih so tri: domače obveznosti, prevladujoči tradicionalni pogledi na zaželeno vlogo ženske v družbi ter pomanjkanje družinske podpore. Tri najtežje ovire za poslance pa so: šibka podpora volivk in volivcev, pomanjkanje finančnih sredstev in šibka podpora stranke. Te iste ovire so za poslanke še večje kot za poslance in to dodatno, prej omenjenim oviram, medtem ko poslancem sploh niso v breme oz. lahko delujejo celo v njihov prid.

 
Glede na poročanje iKnow politics, ženske pri večji politični participaciji in karieri v politiki ovirajo predvsem:
• Pomanjkanje denarja: neadekvatna zakonodaja o financiranju političnih strank, pomanjkanje spretnosti za  pridobivanje sponzorskih sredstev, šibkejše povezave žensk s podjetji in drugimi viri sredstev.
• Pomanjkanje časa: ženske še naprej nosijo največji del bremena družinskih in gospodinjskih obveznosti, ki jih je težko uskladiti z zahtevami politične kariere; vključno z dolgimi, pogosto večernimi urami srečanj in sej ter pogostimi potovanji.
• Strukture političnih strank: številne stranke nimajo internih organizacij ali klubov za ženske in druge »izključene« skupine; ženske so pogosto »okraski«, ki so jim dane »simbolične« odgovornosti, ki zahtevajo precej dela, brez realne moči v hierarhiji stranke; v nominacijah strank in na seznamih volilnih list, pogosto prevladujejo moški.
• Izključitev iz obstoječih neformalnih političnih mrež: moški, ki si prizadevajo za vstop v politično kariero so pogosto vpeti v več neformalnih socialnih mrež, iz katerih so ženske navadno izključene; ženske podobnih mrež medsebojne podpore in pomoči pogosto nimajo.

 
Političarke so velikokrat pod pritiskom dokazovanja, da so enako sposobne kot moški oz. da morajo biti boljše, da bi veljale za enako »dobre« kot moški kolegi, lahko pa čutijo tudi pritisk s strani drugih žensk. No, ženske, se vam še ni zgodilo, da je bila kakšna ženska bolj nesramna do vas kot bi bil moški, za katerega je morda to »nalogo« celo opravila? Ali pa, da so ženske, ki so presegle pojmovanje drugih žensk in stopile na sam vrh nekega področja, bile, ne le vaše podpornice, temveč tudi vzor?  Tudi strokovnjaki opozarjajo, da ženske, ne glede na njihov izvor, družbeni status in položaj, prevzemajo številna dela, naloge in odgovornosti, in da jim je težko reči »ne«. Zveni znano?

 
Vedno večji stroški volilnih kampanj so velik problem za vse, vendar je za ženske, tu situacija še težja. Pogosto tako javni, kot strankarski denar ni enakomerno porazdeljen, ne nazadnje, ker tudi z njim pogosto upravljajo moški. Verjetno bi prav mreženje žensk pripomoglo k temu, da bi lahko hitreje napredovale, na katerikoli politični ravni. Tako bi tudi učvrstile medsebojne odnose in odnose z moškimi kolegi, ki jih bodo podprli.

 
Vključitev žensk na strankarske volilne liste, je eden najpomembnejših korakov za večjo politično participacijo žensk, in posledično za večjo zastopanost žensk v organih odločanja. Med ovirami, s katerimi se srečujejo članice političnih strank, v zvezi z nominacijami in seznami volilnih list, so pomanjkanje sredstev ter mrež, ki bi poskrbele za kandidatke in voditeljice. V strankah je še vedno vidno, pomanjkanje volje za promocijo žensk, za njihovo predstavljanje in prepoznavnost v javnosti, za njihovo usposabljanje v spretnostih javnega nastopanja, dela z mediji ipd. Stranke pač pogosto ne vidijo žensk, kot ključnih nosilk volilnih list in jih ne spodbujajo. Poleg tega, tudi volilni sistemi niso vedno naklonjeni ženskam.

 
Je torej ob vsem tem in še čem, res tako presenetljivo pomanjkanje samozaupanja in ambicij žensk? Še zlasti v družbah, kjer večino najmočnejših položajev zasedajo moški in se morajo ženske, da bi dosegle te položaje boriti z vrsto institucij, ki jim dominirajo moški, s tradicionalnimi pogledi na njihovo vlogo doma in v družbi ter s politično kulturo v kateri spolna enakopravnost še ni polno zaživela, niti kot vrednota in še manj kot vsakodnevna praksa na vseh področjih?

 
Verjamem, da ni sodobne demokracije brez enakosti spolov. Podpisala sem elektronsko peticijo 50/50 kampanje, ki bo posredovana vsem predsednikom vlad in Evropski komisiji, da bi jih spodbudila k uveljavljanju enake zastopanosti spolov v vseh institucijah odločanja v EU. 

 
Ženske smo enako kot moški, bi rekla Simone de Buevouir, sposobne svobodne izbire, da se povzdignemo na položaje, s katerih prevzamemo odgovornost, tako zase, kot za svet. Mednarodni dan žensk je naš dan – naj ženski glas šteje, ko rečemo »proti« in zahtevamo »za«! Da bomo jutri odločali skupaj, moški in ženske, enakopravno. In šele takrat bomo imeli pravi razlog za praznovanje!