Ob dvigu cen oskrbe v socialno varstvenih domovih
Med zadnjimi podražitvami, ki smo jim priča v Sloveniji, so z današnjim dnem tudi storitve osnovne oskrbe v socialno varstvenih domovih, v povprečju bodo višje za 3,8 odstotka. Na podlagi zakonodaje sklep organov upravljanja potrdi ustanovitelj, pristojno ministrstvo pa letno objavi sklep o določitvi standarda povprečne plače ter stroškov in odhodkov storitev oskrbe institucionalnega varstva.
Osnovni razlogi za poviševanje cen naj bi bili nerentabilno poslovanje posameznih socialnih zavodov, saj naj bi cene za tovrstne storitve zadoščale zgolj za tekoče poslovanje, drugih možnih finančnih virov pa slovenska zakonodaja še ne pozna.
Sam sem v preteklosti že opozarjal na posamezna poslovanja domov za starejše občane, kjer gre po moji oceni za ključno vprašanje sposobnosti upravljanja teh domov. Dejstvo je, da pristojno ministrstvo zaradi rentabilnosti poslovanja nima težav s potrjevanjem dviga cen storitev za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ko pa gre za vprašanje poslovanja z dobičkom, se cene v teh zavodih ne znižujejo.
Že februarja leta 2010 sem na pristojnega ministra naslovil poslansko vprašanje o upravljanju poslovanja posameznih socialno varstvenih zavodov, pri čemer sem izpostavil poslovanje Javnega zavoda Doma upokojencev Ptuj, ki redno izkazuje visoke dobičke iz preteklih let. Vprašanje je pomembno zato, ker je iz podatkov o poslovanju večine ostalih javnih zavodov po Sloveniji razvidno, da pri poslovanju v okviru enotno predpisanih cen storitev, ki jih “potrjuje” pristojno ministrstvo, večina posluje na pragu rentabilnosti oziroma z izgubo. Ob tej priložnosti sem podprl tudi izvedbo notranje revizije s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vendar rezultati danes žal še niso znani.
Zato bi pred dvigom cen storitev pričakoval vsaj poglobljeno analizo poslovnega modela upravljanja različnih zavodov, ki bi lahko jasno pokazala, kje se pojavljajo določene pomanjkljivosti pri izvajanju storitev oziroma poslovanju posameznih zavodov. Oziroma, kakšen je poslovni model poslovanja določenih zavodov, ki ustvarjajo presežke, kar bi lahko posledično pomenilo zniževanje cen storitev.
Prepričan sem namreč, da edino merilo, ki pomeni izvedbo poslovanja oziroma izvajanja storitev ne morejo biti zgolj cene osnovnih storitev socialno varstvenih zavodov, kajti dejstvo je, da je velik del “uspešnosti” poslovanja odvisen tudi od samih organov upravljanja.
Tadej Slapnik, poslanec
2010-02-16_Poslansko_vprašanje_in_odgovor_ministra_Slapnik-dom_starejsih_obcanov_Ptuj (.pdf, 100kb)
