Ob 27. seji Sveta o kandidaturah in Afganistanu
Poslanec Tadej Slapnik, ki je vodil 27. sejo Sveta stranke, je za novinarje uvodoma poudaril, da so bile na 26. seji Sveta določene liste za volitve predsednika, podpredsednice in podpredsednika. Kandidat za predsednika stranke je Gregor Golobič, kandidatke za podpredsednico so mag. Darja Radič, Nežika Šešo in mag. Andreja Škrabec, kandidati za podpredsednika pa so štirje – poslanec Franco Juri, Drago Mencin, dr. Tristan Šker in poslanec Vito Rožej. Ivo Vajgl in dr. Pavel Gantar sta po prvotnem soglasju pred sejo Sveta stranke svoje soglasje umaknila. »Na seji smo sklicali tudi konvencijo stranke ter odprli razpravo o umiku Slovenske vojske iz Afganistana,« je dogajanje na seji povzel Slapnik.
Gregor Golobič je ob seji sveta povedal:
»Na današnji seji Sveta obravnavamo nekaj proceduralnih točk, vezanih na iztek mandata vodstva stranke, in nekaj vsebinskih – predvsem o dokumentu, s katerim stranka zavzema stališče do slovenske prisotnosti v Afganistanu, daje nekaj konkretnih pobud o tem, da se sestane parlamentarni odbor za to področje in da vlada v najkrajšem času določi datum umika Slovenske vojske iz Afganistana.
V prvem delu smo govorili o konvenciji, ki bo 11. septembra. Tega datuma se ne izogibamo. Po treh letih bo tam izvoljeno novo vodstvo stranke. Volitve v stranki Zares kot v edini slovenski stranki potekajo na poseben način – o kandidatkah in kandidatih se po pošti na enoznačen in zavarovan način izrekajo vse članice in člani, konvencija pa je kot forum stranke, ki se ga udeležijo vsi, vabljeni so vsi, kdor pride, lahko tam razpravlja. V smislu volitev se tam samo seznani z izidom.
Volitve bodo potekale med 1. in 9. septembrom. Preko poletja je bil odprt postopek evidentiranja za vse tri funkcije – predsednika, podpredsednice in podpredsednika. Evidentiranih je bila vrsta kandidatk in kandidatov – za predsedniško funkcijo kar dvanajst. To evidentiranje sem spremljal podrobneje. Odločili smo se, da bo stranka poslej imela manjše število podpredsednikov – ob svoji ustanovitvi je to število precej razprla, sedaj pa smo se odločili to število skrčiti na dva, podpredsednico in podpredsednika, ki bosta v večji meri s specifičnimi nalogami, tudi v situaciji, ko je stranka Zares vladna stranka, prevzemala določena pooblastila in delo predvsem pri programskih in tudi organizacijskih nalogah, povezanih s stranki.
Med dvanajstimi evidentiranimi kandidati za predsednico oziroma predsednika stranke je bilo veliko uglednih, v aktivnostih stranke prisotnih članic in članov stranke – med njimi so v zadnjem letu mnogi tako ali drugače spodbujali mene, v smislu, da naj, če pred tremi leti nisem načrtoval, ponovno kandidiram za predsednika stranke. Zato tudi niso dali soglasja, so pa bili predlagani. S tem so pokazali, da je vodenje stranke Zares, znotraj stranke, nedvoumno razumljeno kot funkcija, ki je vredna, ki prinaša odgovornost, pa tudi priložnost vplivati na to, kako se slovenska politika oblikuje, razvija, kakšne odločitve sprejema, kakšne sledove pušča za seboj. Tu stranka Zares kot mlada stranka – zaključujemo prvi mandat po ustanovitvi, ne več – ima še veliko nalog.
To je bila tudi ključna presoja pri meni. Smo sredi poti, ne le sredi mandata. Tudi kot stranka smo sredi te, če lahko tako rečem, ustanovitvene faze. Naredili smo veliko, dosegli smo uspehe, o katerih se znajo pozitivno izrekati tudi drugi, običajno v situaciji, ko govorijo o možnosti nastanka drugih novih strank v primerjavi z dosežki stranke Zares.
Stranka Zares nikakor ni rekla zadnje besede. Ima potencial, ko govorimo o kadrovski zasedbi, ima potencial, ko govorimo o ljudeh, ki so se stranki pridružili kot svojo prvo strankarsko opredelitev v življenju – kar nekaj takih je tudi med kandidati na teh volitvah za podpredsednico in podpredsednika, taki prevladujejo tudi sicer v stranki. Ocenjujemo, da je po tej plati, po plati tega,da v politiko skozi stranko Zares vstopajo novi ljudje, da se skozi njo artikulirajo nove ideje, da smo dosegli pomembno vplivanje na posamezne odločitve tako vlade kot državnega zbora, da imamo zelo jasno razmejeno odgovornost stranke v odnosu do poslanstva, ki nam je bilo naloženo na volitvah, do nalog, ki smo jih zapisali v svoj program, do tega, kar vsak dan počnemo v vladi in parlamentu ter tudi javno, da imamo tu odgovornost ta mandat, to delo zaključiti. To je pretehtalo tudi pri meni, da sprejmem ta izziv, ki so ga predme položili mnogi članice in članice tako pred tremi leti, kot tudi v letošnjem letu – ob njihovem upanju prepričanju, da bomo v prihodnje znali in zmogli vplivati na tisto dimenzijo slovenske politike, ki smo jo pred tremi leti označili kot »novo politiko«, ki je nikakor ni mogoče spregledati, da bomo temu ostali zvesti tudi v naslednjih treh letih, v novem mandatu, v katerem bo veliko preizkušenj in težkih nalog za vsako stranko in nič manj za stranko Zares, ki bo s to konvencijo, s to izvolitvijo stopila na svojo drugo stopničko.”
——————-
Predsednik stranke je novinarjem pojasnil še podrobnosti evidentiranja:
Pojasnil je tudi obravnavanje točke o umiku Slovenske vojske iz Afganistana:
