O zavarovanju osamosvojitve
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar je danes po pričetku 17. redne seje Državnega zbora nagovoril poslanke in poslance:
(objavljamo magnetogram)
Cenjene poslanke in poslanci!
Spoštovani ministri, predstavniki Vlade, državljanke in državljani!
Dovolite mi, da pred nadaljevanjem 17. redne seje Državnega zbora, da se spomnimo 20. obletnice ustanovitve in delovanja manevrske strukture narodne zaščite, projekta in organizacije, ki je z varovanjem in ubranitvijo osamosvojitvenega procesa ključno prispevala k uresničitvi samostojne slovenske države. Dogodki, ki so konec 80-ih let nakazovali smer želenega prihodnjega razvoja Slovenije, vključno s prvimi svobodnimi večstrankarskimi volitvami, so pričakovano naleteli na oster odziv centralne jugoslovanske oblasti. Da bi idejo o snovanju samostojne Slovenske vojske zatrli v kali, je bil januarja 1990 izdan ukaz o natančnem pregledu orožja in razstreliva, ki je bilo hranjeno izven skladišč JLA. Tik pred prisego prve slovenske demokratične izvoljene Vlade je bil 15. maja 1990 izdan ukaz o takojšnji premestitvi orožja, streliva in minsko-eksplozivnih sredstev iz civilnih skladišč Teritorialne obrambe v skladišča JLA, kar je praktično pomenilo razorožitev Teritorialne obrambe.
Razorožitev Teritorialne obrambe oziroma odvzem orožja je bil v nasprotju z interesi Republike Slovenije. Ideja o uresničitvi lastne državnosti je že tako dozorela, da je razorožitev med vsemi tistimi, ki so zanjo vedela, potekala je namreč v tajnosti, sprožila ogorčen odziv in pravi upor. Zavedali so in smo se, da procesa osamosvojitve brez lastne oborožene sile ne bo mogoče zavarovati in uspešno izpeljati. Kljub temu, da je Teritorialna obramba v razorožitveni akciji izgubila večino svojega orožja, je šestnajstim občinam odvzem orožja uspelo preprečiti.
Zavarovanje procesa osamosvojitve je terjalo veliko poguma, truda in iznajdljivosti, iz nenačrtovanega in spontanega upora zoper razoroževanje je na podlagi veljavnega sistema narodne zaščite, ki je omogočal skupno delovanje vojske in milice, začela nastajati neodvisna prehodnica Slovenske vojske, manevrska struktura narodne zaščite. V tajnosti je pod vodstvom tedanjega sekretarja za obrambo in sekretarja za notranje zadeve nastala odlično organizirana oborožena struktura več kot 20 tisoč pripadnikov. Manevrska struktura narodne zaščite je bila le tri mesece po sporni razorožitvi ob tesnem sodelovanju s specialno enoto in posebno enoto slovenske milice sposobna zavarovati zgodovinski proces slovenske osamosvojitve in ohraniti nastajajočo neodvisno Slovenijo pred oboroženim sovražnim napadom. Šlo je za izjemno dobro zamišljeno in načrtovano akcijo. Priprave na osamosvojitveno vojno so kasneje skoraj v celoti potekale na podlagi načrtov, ki so bili izdelani v obdobju delovanja manevrske strukture narodne zaščite.
Spoštovani!
Prelomni čas slovenskega osamosvajanja in uresničitev naših drznih sanj o lastni državi je zaznamovalo in omogočilo veliko izjemnih dogodkov in dejanj. Eden od takšnih je bil gotovo tudi projekt manevrske strukture narodne zaščite. Z zavrnitvijo ukaza o razorožitvi Teritorialne obrambe so bili vzpostavljeni temelji za nastanek obrambnih sil novonastajajoče države. Šlo je za hrabro dejanje nepokorščine, katerega tveganosti se sodelujoči takrat niti niso v celoti zavedali. Oboroženi z visoko narodno zavestjo in neomajno željo po zavarovanju domovine so uresničili dejanje velikega domoljubja. Proces snovanja lastne države in uresničitev osamosvojitve bi bil verjetno brez oblikovanja manevrske strukture narodne zaščite vprašljiv.
Spomin na te pomembne dogodke v preteklosti sčasoma bledi, pa vendar vsa ta tvegana, drzna in domoljubna dejanja ne smejo nikoli zaiti v pozabo. Tudi zaradi izjemnosti in dejanj samih, kot tudi zaradi popotnice, ki jo predstavljajo za nas in naslednje rodove. Gre namreč za neizpodbiten in otipljiv dokaz česa je slovenski narod zmožen, če smo vsaj tedaj enotni in predani skupnemu cilju.
