Zakon o zasegu protipravno pridobljenega premoženja

Na današnji novinarski konferenci o dogajanju na izredni seji DZ včeraj je vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem odgovorila tudi na nekaj vprašanj novinarjev v zvezi z vložitvijo zakona o zasegu protipravno pridobljenega premoženja, katerega je z včeraj zbranimi podpisi poslancev danes vložila v zakonodajno proceduro.

V odgovoru na vprašanje novinarke, ki je spraševala o zakonu o tajkunih, je Cveta Zalokar Oražem poudarila: »Prosim vas, novinarje, da tega zakona ne poimenujete zakon o tajkunih. Daleč od tega – to je zakon o zasegu premoženja ne le v primeru tajkunskega kriminala, pač pa tudi pri številnih drugih vrstah kriminala, na katere smo predvsem mislili pri tem zakonu.«

»Danes vsebine zakona ne bom komentirala, lahko povem le, da smo zakon danes vložili in da smo pridobili podporo večine poslancev Socialnih demokratov, stranke Zares, DeSUS in nove neodvisne poslanske skupine Solidarnost. Vsebino bomo predstavili jutri na tiskovni konferenci. Povem lahko le nekaj predzgodovine. Opozorila bi vas na to, da smo že pred meseci na tiskovni konferenci predstavili izhodišča v zvezi z reševanjem problema, ki se nam zdi izjemno pomemben v Sloveniji v tem trenutku, glede na porast kriminalnih dejanj, še posebej gospodarskega, pa tudi drugih vrst kriminala. Ugotavljali smo, da enostavno obstoječe pravne rešitve niso takšne, da bi se pokazale kot učinkovite in bi javnosti vlivale zaupanje v pravno državo. Takrat smo predstavili izhodišča, kako približno menimo, da bi se te zadeve lotili, tudi iz vidika določenih dilem okrog zaplembe premoženja oziroma v kateri fazi lahko do tega pride ter tudi v zvezi z različnimi pogledi slovenskih pravnikov in različnih rešitev, ki so popolnoma legitimne in zakonite znotraj Evrope. Ugotovili smo, v katerih državah v Evropi imajo takšne zakone, kaj o temi meni OECD, kaj menijo nekateri organi v Evropski skupnosti in seveda tudi poziv, naj države začnejo to urejati na način, da se pri najbolj grobih oblikah kriminala začne urejati s premoženjskim kaznovanje. Ugotovili smo, da enostavno samo zaporne kazni ne prinašajo pravih efektov – ljudje gredo v zapor, od tam posle vodijo naprej, znano pa je tudi dejstvo, ki so ga potrdile raziskave, da so najbolj občutljivi pri premoženju in lastnini. V tem smislu smo takrat poslali to svojo pobudo tudi ministrstvoma za finance in za pravosodje ter jih zaprosili, da do 1. septembra pripravijo zakonske zadeve ali vsaj izhodišča za koalicijsko usklajevanje. Od njih nismo dobili do danes nobenega predloga, spremljali smo, da se odvijajo strokovni posveti, videli smo, da se pravna stroka v Sloveniji s tem ne strinja in ocenili smo, glede na to, da večina javnosti meni, da smo poslanci in poslanke precej odgovorni, kar se tiče neučinkovitosti v teh zadevah, da je prav, da se ta razprava odpre. Pričakujem, da bomo imeli kvalitetno razpravo. Vemo, da zakon ni idealen. Želim si sodelovanja, želim si, da zakon dopolnimo, vkolikor bodo vsi pokazali resničen namen, da to zadevo uredimo. V tem trenutku teh pravih namenov, resničnih namenov nismo zaznali – minili so meseci, mislim da je zadeva urgentna z vidika zaupanja javnosti, državljank in državljanov, da je potrebno združiti vse moči, vsa znanja in zadevo rešiti. Ali bo to v okviru tega zakona, ali pa če dobimo na nek način v Državnem zboru jasna zagotovila, da bo to narejeno v doglednem času … Tega doslej nismo imeli. Informacije in odzivi, ki smo jih bili na nek način deležni, enostavno, po moji oceni, pomenijo, da prave, resnične volje pripraviti tak konsistenten zakon ni bilo. Toliko danes.«

Še več podrobnosti o zadevi pa v gornjem videoposnetku … (o odzivu ministra Aleša Zalarja, o vsebinskih dilemah, o odzivih poslancev, o neobstoju učinkovito sprovedenih primerov pri nas, o nezaščiti dokumentacije v primeru Vegrad … ).