O študentski problematiki
Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je danes z ministrom Svetlikom predstavil, kaj vlada kot celota načrtuje na področju študentske problematike v najširšem pomenu besede.
»Sam vodim svet za študentska vprašanja pri Vladi Republike Slovenije, svet redno opravlja svoje delo. Vanj so vključeni predstavniki študentske organizacije, skupaj s sveti, ki jih imajo, sodelujejo pri delu tega sveta, dajejo pobude za vsebine, ki jih obravnavajo in se tudi izrekajo o vseh, dobesedno vseh predlogih zakonov in drugih aktov, ki jih posamezna ministrstva pripravljajo in ki neposredno zadevajo študentsko problematiko.
Imeli smo trenutke konsenza in trenutke nesoglasij, takšna je narava takšnih teles, ki so heterogena, po svoji naravi namenjena odpiranju prostora za dialog, razpravo, za izmenjavo argumentov, ne pa tudi za sprejemanje dokončnih odločitev. To ni v njihovi pristojnosti in tudi ni v naravi takšnih teles.
Imeli smo visoko soglasje pri spremembi zakona o visokem šolstvu, kjer smo pravzaprav s skupnimi močmi uresničili zahtevo študentske organizacije, zahtevo staro pet let in več, da se vrednota kakovosti vrne v sfero visokega šolstva in je zagotovljena preko neodvisne agencije. Ta je začela delati maja letos in pričakujemo, da bodo študentje bolj zadovoljni s preglednostjo in domišljenostjo študijskih programov, z obremenitvami, ki so jih deležni za časa študijskega procesa. Vse to je primarno v interesu študentov – da je kvalitetno, učinkovito in transparentno, da jih pravzaprav opremi s kompetencami in znanjem, ki ga potrebujejo.
Imeli smo nesoglasja pri nekaterih drugih vprašanjih, v zadnji fazi smo večkrat razpravljali tudi o zakonu o malem delu. Od vsega začetka se ta problematika izpostavlja kot nemajhna, v odnosu do vlade, predsednika vlade in drugih ministrstev, v okviru socialnega dialoga prvih tednov mandata te vlade s strani različnih socialnih partnerjev, tako delodajalcev kot sindikatov. Pričakovano bi bilo, da bo vlada odreagirala na zahteve tako velikih in reprezentativnih družbenih skupin, da se področje, ki se je razvilo v nekaj desetletjih v dimenzije, ki preraščajo osnovni namen in se spreminjajo v lasten cilj – da se področje študentskega dela uredi na primeren način.
V času diskusije o tej noveli, o tej ureditvi, se je na srečanju med predsednikom vlade in študentsko organizacijo, nedolgo tega, dogovorilo, da vlada organizira, skupaj s študentsko organizacijo, posebno konferenco o stanju in problemih, ki zadevajo študente, o ureditvi položaja študentov v najširšem pomenu. Ta konferenca bo predvidoma izvedena v drugem delu junija. To konferenco organizacijsko pripravljamo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – ta petek smo s predstavniki študentske organizacije že imeli operativni pogovor o različnih vsebinah, ki bodo na tem posvetu naslovljene, od reforme visokošolskega sistema, vprašanja statusa študentov, evidenc na tem področju, nastanitvenih kapacitet, štipendijske politike, zdravstvenega zavarovanja – vsega tistega, kar je za študente zelo pomembno. Vlada namreč tega problema ne naslavlja posamično, pač pa precej celovito – resda posamezni zakonodajni predlogi prihajajo naprej, vendar so v kompletu temeljitejšega preurejanja tega področja, ki bo zagotavljalo, na eni strani – to je ključni cilj – vsem, ki imajo ambicijo, voljo, talent in željo, da pridejo do izobrazbe tudi na tej terciarni ravni, ne oziraje se na socialni položaj in druge okoliščine, ki bi jih pri tem lahko ovirale. V tem smislu se pripravlja vrsta ukrepov, ki bodo omogočali to enako dostopnost pridobivanja te izobrazbe vsem.
Na drugi strani veste, da je področje visokega šolstva, terciarnega izobraževanja v zadnjem desetletju doživelo velik porast v smislu obsega in je potrebno zagotoviti, na to opozarjajo tudi sami študentje, ustrezno kakovost in diverzifikacijo visokošolske izobraževalne ponudbe. Zagotoviti je potrebno najbolj »elitne« – če lahko uporabim ta izraz, ki se ga bo v teh dneh eksploatiralo tako in drugiače – visokošolske ustanove, da bodo najboljši prišli do najboljšega znanja v Sloveniji, da bo to znanje nastajalo in ostajalo v Sloveniji, ne da bodo zaradi neustreznosti ureditve napoteni v tujino, in na drugi strani, da bo kakovost tista primarna vrednota, prisotna na vseh ravneh visokošolskega izobraževanja.
Reforme, ki jih pripravljamo, bodo v letošnjem letu deležne javne razprave – tako na svetu za študentska vprašanja, kot tudi z drugimi visokošolskimi deležniki oziroma partnerji, v okviru novega Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije. V tem letu pričenja z delom tudi prej omenjena agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, sodelujemo z rektorsko konferenco, in verjamemo, da bomo vsi skupaj v tem letu zelo odprto, odkrito in brez zadržkov razpravljali o mnogih samoumevnostih, ki so se uveljavile na tem področju v preteklih letih in ki povzročajo številna nezadovoljstva, med katerimi so nekatera takšna, da jih je potrebno nujno in hitro odpraviti, če želimo, da bi slovensko visoko šolstvo izpolnilo nemajhna pričakovanja, ki so nanj naslovljena.
Seveda je veliko nezadovoljstva vedno povzročenega tudi s tem, da se posega v stanje, ki se je tako ali drugače uveljavilo skozi neko časovno obdobje. Vendar samoumevnost tega ne more odvezati vlade, da se teh vprašanj loti in jih odpre ter izključno na podlagi argumentov, ne pa neke vehemence, agresivnosti ali hrupa, se odvrne od tega, se argumenti slišijo, da se pripoznajo, da se v tem dialogu izmenjajo in se, po možnosti v čim višjem soglasju, dorečejo tudi rešitve, ki morajo na koncu dobiti potrditev v Državnem zboru.
Takšen način dela smo imeli doslej in ga bomo imeli tudi v prihodnje. Prizadevanja študentske organizacije, da se razmere na njihovem področju izboljšajo v tem smislu upoštevamo v celoti in smo jih prisluhnili od prvega dneva naprej in jim bomo tudi v prihodnje. Popolnoma jasno pa je, da v dialogu, ki sledi, je potrebno tudi z njihove strani bolj smelo, bolj drzno razmisliti o vseh tistih stvareh, ki se naslavljajo bolj kritično tudi na njih, ker sicer ne bo mogoče zagotoviti tega, ali pa ubraniti tistih dosežkov, ki jih na področju študentskega organiziranja v Sloveniji študentska organizacija ima, in to je izjemno visoka stopnja avtonomije, neodvisnosti in tudi, predvsem finančnega vidika, ki ju želimo skozi vse te reforme ohraniti in utrditi tudi naprej. To razumemo kot veliko vrednoto – na eni strani zagotoviti socialno vključenost v največji možni meri, ohraniti oziroma povečati realno dostopnost do visokošolske izobrazbe in na drugi strani ohraniti in zavarovati tudi neodvisnost študentske organiziranosti kot tiste, ki je eden ključnih, inteletualno ambicioznih sogovornikov civilne družbe, ki jih vlada potrebuje, da bi se lotila reform tudi na drugih področjih, ne le na področju, ki zadeva študentsko problematiko. Gre, na koncu koncev, za organizacijo generacije, za katero so v največji meri relevantne reforme, ki jih ta vlada pripravlja.
