O stroških Slovenske vojske v tujini
Poslanec Franco Juri je na ministrico za obrambo, dr. Ljubico Jelušič, naslovil pisno poslansko vprašanje:
Spoštovana ga. ministrica !
V tem tednu je v Novem mestu potekala slovesnost pred odhodom 14. kontingenta Slovenske vojske v Afganistan, ki bo prevzel lastno skupino za urjenje afganistanskih vojakov. Slovenski kontingent, ki šteje 90 članov, bo naloge prevzel predvidoma konec oktobra. Njegova poglavitna naloga bo urjenje bataljona afganistanske vojske, ki bo potekalo v okolici Herata na zahodu Afganistana. Slovenskim inštruktorjem bodo pri usposabljanju afganistanskih vojakov pomagali tudi ameriški vojaki iz nacionalne garde Kolorada.
Republika Slovenija v Afganistanu sodeluje že od leta 2002; takrat je afganistanski vojski donirala orožje. Prvi slovenski vojaki pa so v Afganistan odšli leta 2004. Obseg vojaških kontingentov v šestih letih, odkar sodelujemo v Afganistanu, se je stalno spreminjal, zadnja sestava pa je štela preko 70 pripadnikov. Poleg tega je Republika Slovenija sodelovala oz. še vedno sodeluje s civilnimi strokovnjaki; po zadnji odločitvi vlade s strokovnjaki s področja veterine.
Poleg tega je Republika Slovenija donirala kar nekaj tehnične opreme za civilne namene, pa tudi sredstva tako za humanitarne namene kot tudi za potrebe opremljanja in usposabljanja afganistanske vojske.
Republika Slovenija bo torej v letu 2010 od oktobra naprej sodelovala v operaciji ISAF s kontingentom 90 vojakov in v sodelovanju z ameriško nacionalno gardo prevzela vodenje OMLT. Po enem letu delovanja pa bo izvedena analiza in ocena prisotnosti slovenske vojske v Afganistanu.
Ker ta analiza ne bo vključevala tudi stroškov našega sodelovanja, vas sprašujem, kakšni so bili dosedaj stroški slovenskega sodelovanja v ISAF (vključno z omenjenimi donacijami) in koliko nas bo stala ena rotacija zadnjega kontingenta slovenske vojske?
Lansko leto je bilo po poročanju enega od medijev dana ocena, da misija slovenske vojske v Afganistanu na letni ravni stane okoli 2,3 milijona evrov na rotacijo. Po mnenju poznavalcev gre za skromno oceno. Stroški naj bi bili krepko višji in naj bi znašali najmanj 3 milijone evrov. Kar pomeni, da naj bi stroški sodelovanja slovenske vojske v ISAF vsaj v letu 2009 znašali preko 6 milijonov evrov. Stroški ene rotacije zadnjega kontingenta slovenske vojske pa naj bi bili še občutno višji zaradi spremenjene narave nalog, ki jih bodo opravljali.
Omenjeni stroški zajemajo samo neposredne stroške nastanitve in dodatne stroške, ki jih terja sodelovanje.
Naj vas opozorim, da je letos maja v Nemčiji potekal pravi prepir o dejanskih stroških afganistanske vojne in da je takrat ena od neodvisnih raziskav pokazala, da je misija v Afganistanu dražja kot je bilo uradno objavljeno. Nemški inštitut za ekonomske raziskave (DIW) je izračunal, da nastanitev enot v Afganistanu letno stane tri milijarde evrov. Zvezna vlada pa je stroške ocenila le na eno milijardo evrov, ker so se doslej upoštevali le dodatni stroški, ki jih je terjala misija. Strokovnjaki DIW-a so šli s svojimi izračuni še dlje. V svoji študiji so poleg neposrednih izdatkov za obrambo vključili tudi ostale stvari: upoštevali so izdatke, povezane z Afganistanom iz ostalih ministrstev, dolgoročne stroške ranjenih in padlih vojakov, dajatvene stroške za financiranje misije v Afganistanu, vključili pa so celo tako imenovane oportunitetne stroške.
Naj dodam, da so ekonomisti izračunali, da so stroški vojne v Iraku že na začetku leta 2008 presegli stroške vojskovanja v Vietnamu. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stiglitz je z Lindo Bilmes izdal knjigo z naslovom Vojna za tri bilijone dolarjev, v kateri ugotavljata, da bo Američane ta vojna stala tri bilijone dolarjev.
Ekonomista sta pred dvema letoma ocenjevala, da se strošek vojne v Iraku in Afganistanu po najboljšem scenariju lahko ustavi nekje okrog pet bilijonov dolarjev, če bi Obamova administracija nemudoma ukazala umik, sicer pa okrog sedem bilijonov dolarjev.
Naj za konec Josepha Stiglitza še citiram:”Američani radi rečejo, da kaj takšnega, kot je brezplačno kosilo, ne obstaja. Prav tako pa ni brezplačne vojne. Amerika – in svet – bosta njeno ceno plačevala še desetletja v prihodnosti.”
Franco Juri, poslanec
