Statut stranke

Na podlagi Zakona o političnih strankah (Ur.l. RS št. 100/05) je ustanovna konvencija v Ljubljani, dne 6. 10.2007, sprejela, 3. konvencija v Kranjski Gori, dne 6.12.2008, 4. konvencija v Celju, dne 21.11.2009, 6. konvencija v Ljubljani, dne 15.10.2011 in 7. konvencija na Otočcu, dne 31.3.2012 spremenila

STATUT

1. člen

Zares – socialno liberalni, s skrajšanim imenom Zares (v nadaljevanju: stranka), je politična stranka. Znak stranke je napis ZARES na pravokotnem polju oranžne barve Pantone 144C, (procesne vrednosti C0%, M50%, Y100%, K0%) z belim izpisom “zares” z malimi črkami, v črkovni vrsti PMN Caecilia Heavy.

Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani. Deluje v Republiki Sloveniji, vključuje pa se tudi v mednarodne ustanove in asociacije političnih strank.

2. člen

Članice in člani se združujemo v stranko, da bi v njej in skozi njo izkoristili ustavno pravico do svobodnega združevanja in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.

Združujemo se z namenom odpreti politični prostor za aktivno udeležbo državljank in državljanov in sprožati razpravo o pomembnih vprašanjih skupne prihodnosti. Pri tem nas vodijo načela zavzemanja za odprto družbo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, državljanskih svoboščin, družbeni pravičnosti in etiki udeleženosti; za novo, bolj občutljivo in odzivno politično prakso, ki razume državo kot samoomejujočega se moderatorja dogajanja v vključujoči družbi; za trajnostni razvoj, ki temelji na nenapisanem sporazumu o medgeneracijski pravičnosti in predpostavlja takšno razvojno politiko, ki upošteva predvsem dolgoročne potrebe ljudi, okolja in samega gospodarstva.

ČLANSTVO

3. člen

Članica ali član lahko v skladu z zakonom postane vsaka državljanka in državljan RS, pa tudi državljanka in državljan države članice EU, ki podpiše izpolnjeno pristopno izjavo, s katero sprejme statut in program stranke. Članstvo nastopi z vpisom v register članic in članov, ki se vodi na sedežu stranke, in plačilom članarine.

Komisija za statut lahko v sedmih dneh po prejemu pristopne izjave zavrne vpis v seznam članic in članov, če dotedanje delo, javno nastopanje ali drugo javno ravnanje podpisnice ali podpisnika pristopne izjave očitno nasprotuje ciljem in programskim prizadevanjem stranke. Na odločitev komisije je možna pritožba, ki jo obravnava svet stranke na prvi naslednji seji. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Članica oziroma član stranke je hkrati članica oziroma član pokrajinskega in občinskega odbora, kjer ima stalno prebivališče, razen če sam/a izrazi, da želi biti član oziroma članica pokrajinskega in občinskega odbora, kjer ima začasno prebivališče.

3a. člen

 Vsaka državljanka in državljan RS, pa tudi državljanka in državljan države članice EU, lahko postane simpatizerka oziroma simpatizer stranke.

4. člen

Članica ali član stranke ne sme biti članica ali član druge politične stranke, registrirane v Sloveniji.

5. člen

Članica ali član stranke ima pravico:

• da sooblikuje in souresničuje politiko stranke;
• da je obveščena oziroma obveščen o delu stranke in da od vodstva stranke dobi odgovore na postavljena vprašanja;
• da voli in je voljen/a v organe stranke;
• da kandidira za uvrstitev na kandidatne liste stranke za volitve v predstavniška telesa.

Članica ali član stranke ima dolžnost:

• da se ravna po statutu in programu stranke;
• da aktivno sodeluje v organih, v katere je bil/a izvoljen/a ali imenovan/a ter uresničuje sklepe organov stranke;
• da plačuje članarino, kot to določa poseben pravilnik.

Simpatizerka ali simpatizer stranke lahko sooblikuje in sodeluje pri uresničevanju politike stranke, ima pravico biti obveščen o delu stranke in od vodstva stranke dobiti odgovore na zastavljena vprašanja. Nima pa pravice biti voljen/a v organe stranke in nima glasovalne pravice pri odločanju na organih stranke, razen v programskih odborih stranke.

6. člen

Izvoljeni in imenovani članice in člani stranke so odgovorni članicam in članom ter organom, ki so jih izvolili ali imenovali.

Izvoljeni in imenovani članice in člani stranke se morajo udeleževati vseh dejavnosti stranke, ki so organizirane z namenom internega izobraževanja, izpopolnjevanja ter usposabljanja.

7. člen

Članstvo v stranki preneha s pisno izstopno izjavo, z izbrisom, s smrtjo ali z izključitvijo.

Izbris iz registra članic in članov stranke je možen izključno zaradi neplačevanja članarine, kot to določa poseben pravilnik. Članico ali člana, ki ne plača članarine, se prestavi v register simpatizerk in simpatizerjev. 

Članica ali član je izključena oziroma izključen iz stranke, če huje krši statut in deluje v nasprotju s programom stranke; če s svojim delom, javnim nastopanjem ali drugim ravnanjem stranki povzroči politično ali materialno škodo; če postane članica oziroma član druge politične stranke, ki je registrirana v Republiki Sloveniji ali kandidira na njenih listah na volitvah v predstavniška telesa.

Predlog za izključitev iz stranke lahko poda vsaka članica oziroma član stranke ali organ stranke.

O izključitvi članice oziroma člana odloča komisija za statut v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme svet stranke. Pred dokončnim odločanjem mora komisija dati članici oziroma članu možnost, da se opredeli do navedb v predlogu za izključitev.

Zoper sklep o izključitvi se članica ali član lahko pritoži v roku petnajstih dni od izdaje sklepa na svet stranke. Odločitev sveta stranke je dokončna.

ORGANIZACIJA  STRANKE

8. člen

Stranka je organizirana na državni, pokrajinski in občinski, lahko pa tudi na ravni ožjih delov lokalnih skupnosti.

9. člen

Organe lahko sestavljajo samo članice in člani stranke, razen če ta statut ne določa drugače.

Mandat vseh organov stranke traja tri leta, svojo funkcijo pa opravljajo do izvolitve novih organov.

Kolegijski organi stranke odločajo na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.

Na rednih in izrednih sejah organov stranke se veljavno odloča, če je na seji prisotna večina njihovih članic in članov ter sprejemajo odločitve z večino opredeljenih glasov prisotnih članic in članov.

Kolegijski organi lahko odločajo tudi na korespondenčnih sejah. Na korespondenčnih sejah mora biti omogočeno odločanje vsem članicam in članom organa, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članic in članov organa, ki odločajo. Natančnejše pogoje za izvedbo korespondenčne seje, njen sklic, potek in glasovanje določa poslovnik organa. Korespondenčne seje ni mogoče izvesti, če temu nasprotuje vsaj četrtina članov organa.

V kolegijskih organih na državni ravni organiziranosti morata biti med izvoljenimi članicami in člani organa oba spola zastopana enakopravno. 

Članice in člani kolegijskih organov stranke se morajo udeleževati sej organov, katerih članice oziroma člani so.  V kolikor se voljena ali imenovana članica oziroma voljeni ali imenovani član kolegijskega organa iz neopravičenih razlogov ne udeleži seje organa več kot trikrat zapored, ali petkrat v tekočem letu, ji oziroma mu preneha mandat članice oziroma člana kolegijskega organa. V takem primeru lahko organ sam kooptira v članstvo nadomestno članico oziroma člana. Postopek kooptiranja se določi s pravilnikom o volitvah v organe stranke. 

Natančnejše delo kolegijskih organov določajo njihovi poslovniki in pravilniki. 

Individualne funkcije na isti ravni organiziranosti med seboj niso združljive.

ORGANI STRANKE

10. člen

Organi stranke na državni ravni so:

• konvencija;
• svet;
• predsednica oziroma predsednik;
• podpredsednica oziroma podpredsednik;
• sekretarka oziroma sekretar stranke;
• kolegij predsednice oziroma predsednika;
• nadzorna komisija;
• komisija za statut;
• programski odbori.

Konvencija

11. člen

Konvencija je organ, ki ga sestavljajo vse članice in člani stranke. Sestaja se najmanj enkrat letno. Sklicuje jo svet stranke na predlog predsednice oziroma predsednika.

Konvencija sprejema statut in program stranke ter volilni program.

Konvencija sprejema letno poročilo predsednice oziroma predsednika stranke za preteklo leto in njen oziroma njegov predlog političnih usmeritev za naslednje leto.

Če konvencija ne sprejme letnega poročila o delu predsednice oziroma predsednika stranke za preteklo leto ali njegovega oziroma njenega predloga političnih usmeritev, se šteje, da je bila predsednici oziroma predsedniku izglasovana nezaupnica in se izvede glasovanje o njeni/njegovi razrešitvi po postopku opredeljenem v tem statutu.

Konvencija odloča o ukinitvi stranke, spojitvi z drugimi strankami, pripojitvi k drugi stranki ali razdružitvi stranke in nasledstvu stranke.

Konvencija veljavno odloča, če so bili nanjo najmanj sedem dni pred njenim zasedanjem pisno vabljeni vsi članice in člani stranke.

Konvencija sprejme poslovnik o svojem delu.

Svet stranke 

12. člen

Najvišji organ med konvencijama je svet stranke, ki ga sestavljajo:

• članice in člani kolegija predsednice oziroma predsednika stranke;
• predsednice in predsedniki pokrajinskih odborov ter ena predstavnica ali en predstavnik iz vsakega pokrajinskega odbora;
• poslanke in poslanci v državnem zboru in evropskem parlamentu ter članice in člani vlade;
• deset voljenih članic in članov.

Voljene članice in člane sveta na predlog kolegija volijo vse članice in člani stranke. Če število kandidatk in kandidatov, ki so podali soglasja h kandidaturi to omogoča, mora kolegij uvrstiti na kandidatno listo najmanj za polovico več kandidatk in kandidatov, kot se jih voli.

Predstavnico ali predstavnika pokrajinskega odbora izvoli ali imenuje svet tega pokrajinskega odbora v skladu s svojimi pravili o delovanju. Predsednica oziroma predsednik pokrajinskega odbora in predstavnica ali predstavnik pokrajinskega odbora morata biti članici oziroma člana različnih občinskih odborov.

Svet stranke sklicuje in vodi predsednica oziroma predsednik sveta, po njenem oziroma njegovem pooblastilu pa podpredsednica oziroma podpredsednik sveta.

Na sejo sveta lahko predsednica sveta oziroma predsednik sveta povabi tudi druge udeležence, ki lahko prispevajo h kakovosti obravnave posameznega vprašanja.

Svet zaseda po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno.

Če katerikoli organ stranke, poslanska skupina v državnem zboru, podmladek stranke Zares aktivni ali ena tretjina članic in članov sveta zahtevajo sklic sveta, ga mora predsednica oziroma predsednik sveta sklicati najkasneje v roku štirinajstih dni od prejema zahteve.

13. člen

Pristojnosti sveta stranke so:

• z večino glasov vseh članic in članov sveta sprejema spremembe statuta, ki so potrebne zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo, če take spremembe bistveno ne posegajo v vsebino statuta;
• obravnava delovanje organov stranke in poslanske skupine in jim lahko daje usmeritve za njihovo delo;
• nadzira delo drugih organov stranke;
• odloča o koliziji med odločitvami različnih organov stranke na vseh ravneh organiziranosti, razen o odločitvah konvencije;
• obravnava pobude članic in članov ter organov stranke;
• odloča o kadrovskih, strukturnih, organizacijskih in ostalih zadevah stranke ter v zvezi s tem s ciljem podrobnejše ureditve posamezne zadeve sprejema ustrezne akte;
• sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke;
• sprejema pravne akte, ki jih določa zakonodaja in ta statut;
• ustanavlja delovna telesa stranke, določa njihovo sestavo, pristojnosti in mandate, imenuje njihove predsednice in predsednike;
• ustanavlja pravne osebe;
• voli članice in člane nadzorne komisije in komisije za statut;
• vodi postopke volitev in imenovanj za vse organe na državni ravni organiziranosti;
• določa kandidatke in kandidate za volitve v državni zbor in evropski parlament, za volitve predsednice oziroma predsednika republike in za volitve v druge predstavniške organe na ravni države in EU;
• sprejme pravilnik o določanju kandidatk in kandidatov za volitve v državni zbor in evropski parlament, za volitve predsednice oziroma predsednika republike in za volitve v druge predstavniške organe na ravni države in EU, v katerem določi tudi način uresničevanja zakonskih določb o enakopravni zastopanosti spolov;
• določa znak oziroma logotip stranke;
• sprejema usmeritve stranke za volitve v predstavniške organe na ravni države in EU;
• odloča o koalicijskih in drugih povezovanjih stranke ter o pripojitvi drugih strank;
• izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom in sklepi konvencije.

Svet stranke lahko odloči, da pred sprejemanjem posamezne odločitve pridobi mnenje članic in članov stranke.

Svet stranke sprejme poslovnik o svojem delu z dvotretjinsko večino navzočih članic in članov.

Članice in člani sveta stranke izmed sebe z večino glasov vseh članic in članov sveta izvolijo predsednico oziroma predsednika sveta in podpredsednico oziroma podpredsednika sveta.

Predsednica oziroma predsednik stranke

14. člen

Predsednica oziroma predsednik stranke:

• vodi stranko in jo predstavlja v javnosti;
• izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom ter sklepi konvencije in sveta stranke.

Predsednico oziroma predsednika stranke volijo vse članice in člani stranke neposredno.

V primeru odstopa ali izglasovane nezaupnice predsednici oziroma predsedniku do izvolitve nove predsednice oziroma novega predsednika njeno oziroma njegovo funkcijo opravlja podpredsednica oziroma podpredsednik, ki jo oziroma ga določi svet stranke, vendar največ za dobo šestih mesecev.

Podpredsednica oziroma podpredsednik stranke

15. člen

Stranka ima najmanj dve podpredsednici oziroma podpredsednika.

Podpredsednica oziroma podpredsednik stranke izvršuje pooblastila, določena s tem statutom in navodili predsednika stranke.

V primeru predsednikove odsotnosti predstavlja stranko v javnosti podpredsednica oziroma podpredsednik stranke, ki jo oziroma ga določi predsednica oziroma predsednik stranke.

Podpredsednico oziroma podpredsednika stranke volijo vse članice in člani stranke neposredno.

Sekretarka oziroma sekretar stranke

16. člen

Sekretarka oziroma sekretar stranke:

• zastopa stranko v pravnem prometu in je odgovorna oziroma odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke;
• pripravlja letni finančni načrt in poročilo;
• vodi postopke in ureja premoženjsko-pravna razmerja stranke ob morebitnem izbrisu stranke iz registra oziroma ob morebitni združitvi ali razdružitvi stranke;
• zagotavlja strokovno, administrativno in organizacijsko podporo organom stranke na državni ravni organiziranosti;
• organizira in izvaja aktivnosti stranke, skrbi za njeno usklajeno in koordinirano delovanje na vseh ravneh organiziranosti, skrbi za obveščanje članic in članov stranke o njenem delu, ureja notranje-organizacijska vprašanja stranke in koordinira kadrovsko politiko stranke;
• izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom ter sklepi pristojnih organov stranke.

Sekretarko oziroma sekretarja stranke imenuje svet stranke na predlog predsednice oziroma predsednika stranke s tajnim glasovanjem.

Kolegij predsednice oziroma predsednika

17. člen

Kolegij predsednice oziroma predsednika je posvetovalni organ predsednice oziroma predsednika stranke.

Poleg predsednice oziroma predsednika stranke ga sestavljajo tudi podpredsednice oziroma podpredsedniki, sekretarka oziroma sekretar, predsednica oziroma predsednik sveta stranke, vodja poslanske skupine, predsednica oziroma predsednik podmladka stranke Zares aktivni, predsednice in predsedniki programskih odborov stranke, lahko pa tudi dve članici oziroma člana, ki ju na predlog predsednice oziroma predsednika imenuje svet stranke.

Na sejo kolegija lahko predsednica oziroma predsednik povabi tudi druge udeležence, ki lahko prispevajo h kakovosti obravnave posameznega vprašanja.

Kolegij predsednice oziroma predsednika:

• pripravlja predloge za obravnavo na seji sveta stranke;
• sprejema nujna politična stališča in izjave v času med dvema sejama sveta stranke;
• koordinira delo organov stranke na različnih ravneh organiziranosti,
• izvršuje sklepe konvencije in sveta stranke
• na podlagi resornih programov, ki jih pripravijo programski odbori, oblikuje predlog volilnega programa ali novega programa stranke.

Kolegij predsednice oziroma predsednika lahko odloči, da pred sprejemanjem posameznega političnega stališča pridobi mnenje članic in članov stranke.

Komisija za statut

18. člen

Komisija za statut ima predsednico oziroma predsednika ter pet članic in članov. Članice in člani komisije za statut izmed sebe z javnim glasovanjem izvolijo predsednico oziroma predsednika komisije za statut.

Članstvo v komisiji za statut ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen v konvenciji.

Komisija za statut odloča na pobudo članic in članov stranke ali organov stranke.

Komisija za statut:

• daje obvezne razlage tega statuta;
• ocenjuje skladnost aktov stranke s tem statutom in v zvezi s tem daje soglasja;
• sprejema mnenja in razlage o splošnih in drugih aktih stranke;
• razveljavi tiste določbe aktov stranke, ki niso v skladu s statutom, in jih nadomesti s svojimi sklepi;
• odloča o izključitvi članice ali člana stranke;
• izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom.

Zoper sklepe komisije za statut je mogoča pritožba na svet stranke. Pritožba zadrži izvršitev sklepa. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Rok za pritožbo zoper sklepe komisije za statut je osem dni od dneva prejema  sklepa.

Komisija za statut deluje in odloča v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme svet stranke.

Nadzorna komisija

19. člen

Nadzorna komisija ima predsednico oziroma predsednika ter pet članic in članov. Članice in člani nadzorne komisije izmed sebe z javnim glasovanjem izvolijo predsednico oziroma predsednika nadzorne komisije.

Članstvo v komisiji ni združljivo s članstvom v drugem organu stranke na državni ravni, razen v konvenciji.

Nadzorna komisija nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke.

Nadzorna komisija pripravi letno poročilo o svojem delu in ga posreduje pristojnim organom stranke najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Programski odbori

20. člen

Programski odbori stranke so organi stranke, ki jih ustanovi svet stranke z namenom obravnave posameznih vsebinskih zadev, priprave ustreznih podlag in oblikovanja stališč za odločanje v organih stranke. Sestajajo se po potrebi, morajo pa se sestati na predlog Sveta ali Kolegija predsednice oziroma predsednika stranke.

Programski odbori imajo predsednice ali predsednike, ki jih imenuje svet stranke. Članice in člani programskih odborov so lahko vse osebe, ki za to izrazijo željo in jih vanj imenuje predsednica oziroma predsednik odbora. Članice in člani programskih odborov so lahko tudi nečlani stranke. Po funkciji so članice in člani posameznega programskega odbora članice in člani vlade ter poslanke in poslanci, in sicer glede na področje svojega dela v vladi oziroma v delovnih telesih državnega zbora oziroma evropskega parlamenta.

POSEBNE OBLIKE ORGANIZIRANOSTI

Poslanska skupina

21. člen

Poslanke in poslanci, izvoljeni na listi stranke v predstavniška telesa na ravni države in EU, ustanovijo poslanske skupine.

Članice in člani poslanskih skupin delujejo v skladu z ustavo in zakoni in so za svoje delo odgovorni volivkam in volivcem. Pri svojem delu upoštevajo statut in program stranke ter stališča organov stranke na državni ravni.

Podmladek stranke Zares aktivni

22. člen

Vsaka članica ali vsak član stranke do starosti, ki jo določa statut podmladka stranke Zares aktivni, se lahko po načelu prostovoljnosti včlani v podmladek stranke Zares aktivni.

Podmladek stranke Zares aktivni je avtonomna mladinska organizacija, ki ob upoštevanju načel statuta stranke sprejme svoj statut in program.

POKRAJINSKI ODBORI STRANKE

23. člen

Članice in člani stranke v pokrajini sestavljajo pokrajinski odbor.

Obvezna organa pokrajinskega odbora sta predsednica ali predsednik odbora in svet pokrajinskega odbora.

Odbor je konstituiran, ko sprejme pravila o svojem delovanju in izvoli predsednico ali predsednika.

V svetu pokrajinskega odbora zastopajo občinske odbore predsednice oziroma predsedniki občinskih odborov ali njihove namestnice oziroma namestniki, ki jih izvolijo ali imenujejo pristojni organi občinskih odborov v skladu s svojimi pravili o delovanju. Pravila o delovanju pokrajinskega odbora lahko določijo, da zastopajo posamezni občinski odbor v svetu pokrajinskega odbora poleg predsednice oziroma predsednika občinskega odbora tudi dodatne predstavnice oziroma predstavniki občinskega odbora, vendar mora biti to določeno na osnovi števila članic in članov posameznega občinskega odbora.

Na seje sveta pokrajinskega odbora se obvezno vabijo poslanke in poslanci, ki imajo stalno prebivališče na območju pokrajine, svetnice in svetniki državnega sveta, ki imajo stalno prebivališče na območju pokrajine, županje oziroma župani, podžupanje oziroma podžupani ter članice in člani občinskih svetov z območja pokrajine, ki so bili izvoljeni na listi Zares ali so izrazili željo po delovanju v okviru Zares.

Predsednico oziroma predsednika pokrajinskega odbora voli svet pokrajinskega odbora.

Prvo sejo sveta pokrajinskega odbora skliče sekretar stranke.

Pokrajinski odbori stranke delujejo samostojno v okviru statuta, programa in programskih dokumentov stranke ter usmeritev in sklepov konvencije in sveta stranke.

Natančnejšo organiziranost pokrajinskega odbora in načela delovanja določita svet stranke s posebnim pravilnikom ter svet pokrajinskega odbora, ki na tej podlagi sprejme lastna pravila o delovanju.

OBČINSKI ODBORI STRANKE

24. člen

Članice in člani stranke v občini sestavljajo občinski odbor.

Odbor je konstituiran, ko sprejme pravila o svojem delovanju in izvoli ali imenuje predsednico ali predsednika v skladu s svojimi pravili o delovanju.

Občinski odbori stranke delujejo samostojno v okviru statuta, programa in programskih dokumentov stranke ter usmeritev in sklepov konvencije in sveta stranke.

Predsednica ali predsednik občinskega odbora izvoljen ali imenovan na način in po postopku, ki je opredeljen v pravilih o delovanju občinskega odbora.

Obvezna organa občinskega odbora sta predsednica ali predsednik odbora ter zbor članic in članov občinskega odbora. Zbor članic in članov občinskega odbora veljavno odloča, če so bili nanj najmanj sedem dni pred njegovim zasedanjem pisno vabljeni vsi članice in člani.

Natančnejšo organiziranost občinskega odbora in načela delovanja določita svet stranke s posebnim pravilnikom in občinski odbor z lastnimi pravili o delovanju.

VOLITVE, IMENOVANJA, RAZREŠITVE, RAZPUSTITVE

25. člen

Če ta statut ne določa drugače, so volitve tajne in imenovanja javna.

Organ, ki vodi postopek za posamezne voljene funkcije, mora postopek evidentiranja voditi tako, da je v njem omogočeno opredeljevanje vsake članice ali člana stranke, ki ima pravico voliti posamezen organ stranke.

Kandidatke in kandidati za voljene funkcije morajo v postopku kandidiranja upoštevati pravila, ki jih sprejme svet stranke.

Volitve izvede volilna komisija, ki mora imeti predsednico ali predsednika ter najmanj dve članici oziroma člana, izmed katerih nihče ne sme biti kandidatka ali kandidat na volitvah.

Volilno komisijo imenuje pristojni organ izmed svojih članic in članov.

V primeru neposrednih volitev predsednice ali predsednika, podpredsednice in podpredsednika ter članic in članov sveta stranke, imenuje volilno komisijo svet, pri čemer mora biti najmanj polovica članic in članov volilne komisije imenovana izmed članic in članov stranke, ki niso obenem tudi članice in člani sveta stranke.

V primeru volitev predsednice ali predsednika pokrajinskega oziroma občinskega odbora imenuje volilno komisijo najvišji organ pokrajinskega oziroma občinskega odbora izmed članic in članov pokrajinskega oziroma občinskega odbora.

Volilna komisija mora vsakomur, ki voli, na ustrezen način pojasniti pravila in postopek volitev.

26. člen

Na glasovnico so lahko uvrščeni samo kandidatke ali kandidati, ki podajo pisno soglasje.

Kandidatke in kandidati so na glasovnicah razvrščeni po abecedi, prva črka pa je določena z žrebom, ki ga izvede organ, ki voli, ali organ, ki vodi postopke posameznih volitev.

Za volitve predsednice ali predsednika stranke in podpredsednice oziroma podpredsednika stranke sestavi kandidatno listo svet stranke. Če podana soglasja to omogočajo, mora na kandidatno listo uvrstiti najmanj dvakrat toliko kandidatk in kandidatov, kot se jih voli.

Pred volitvami predsednice ali predsednika stranke mora biti vsem kandidatkam in kandidatom enakopravno omogočena predstavitev članicam in članom stranke.

Če je na glasovnici več oseb, kot se jih voli, je glasovnica odprta. Na odprtih glasovnicah se glasuje tako, da se obkroži številko pred imenom kandidatke oziroma kandidata. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatk in kandidatov, kot se jih voli, v nasprotnem je glasovnica neveljavna.

Če je na glasovnici toliko oseb, kot se jih voli, je glasovnica zaprta. Na zaprtih glasovnicah se glasuje tako, da se obkroži besedo „za“ ali „proti“.

Če iz glasovnice ni razvidna volja volivca ali volivke, je glasovnica neveljavna.

27. člen

Za nosilko ali nosilca individualne funkcije je izvoljena kandidatka ali kandidat, ki je dobila oziroma dobil večino veljavnih glasov, če ni v tem statutu drugače določeno.

Če nobena kandidatka oziroma kandidat ni dobil večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov, ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatk in kandidatov za ponovno glasovanje določi z žrebom.
Na glasovnici sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov pri prvem glasovanju. Če je število dobljenih glasov enako, se vrstni red določi z žrebom.
Če v drugem glasovanju nihče ne dobi večine veljavnih glasov, se postopek volitev ponovi v celoti.

Na odprtih glasovnicah za kolegijske organe stranke so izvoljene oziroma izvoljeni tiste kandidatke oziroma kandidati, ki dobijo največ glasov na oddanih veljavnih glasovnicah, do popolnitve števila voljenih članic in članov kolegijskega organa stranke, pri čemer je treba upoštevati s tem statutom določeno razmerje med spoloma.

Na zaprtih glasovnicah za kolegijske organe stranke so kandidatke oziroma kandidati izvoljeni, če je glasovnica dobila večino veljavnih glasov.

28. člen

Natančnejše postopke in merila za evidentiranje, oblikovanje kandidatnih list, volitve, ponovne in nadomestne volitve, imenovanja individualnih organov, članic in članov kolegijskih organov ter nosilk in nosilcev drugih funkcij natančno določi pravilnik, ki ga sprejme svet stranke. Ta pravilnik mora tudi določati pravico ugovora na potek volitev in določiti ukrepe v primeru ugotovitve nepravilnosti.

29. člen

Glasovanje o razrešitvi nosilcev individualnih funkcij ter voljenih in imenovanih članic in članov kolegijskih organov se izvede na isti način, kot so bili izvoljeni oziroma imenovani.

Pobudo za razrešitev predsednice oziroma predsednika, podpredsednice in podpredsednika ter voljenih članov sveta lahko poda svet stranke, polovica pokrajinskih odborov ali ena tretjina občinskih odborov, pri čemer na ravni pokrajinskega oziroma občinskega odbora to odločitev sprejme najvišji organ odbora.

Pobudo za razrešitev sekretarke oziroma sekretarja stranke lahko poda predsednica oziroma predsednik stranke ali tretjina članov sveta.

Razrešitev predsednice ali predsednika pokrajinskega odbora lahko predlaga ena tretjina članov pokrajinskega sveta. Razrešitev drugih nosilk ali nosilcev individualnih funkcij ter voljenih in imenovanih članic in članov kolegijskih organov urejajo pravilnik o volitvah v organe stranke in pravila o delovanju pokrajinskega odbora.

Razrešitev predsednice ali predsednika občinskega odbora lahko predlaga ena četrtina članic in članov občinskega odbora. Razrešitev drugih nosilk ali nosilcev individualnih funkcij ter voljenih in imenovanih članic in članov kolegijskih organov urejajo pravilnik o volitvah v organe stranke in pravila o delovanju občinskega odbora.

Razrešitev se opravi tako, da se o predlogu za razrešitev glasuje “za” ali “proti”. Organ oziroma članica ali član organa je razrešen, če je večina veljavnih glasov za razrešitev.

Predlog razrešitve je mogoče podati, če članica oziroma član organa ali organ kot celota ne izvršuje statutarnih nalog in sprejetega programa stranke.

Predlog za razrešitev organov, ki jih volijo vse članice in člani stranke na državni, pokrajinski in občinski ravni, ima status glasovanja o zaupnici in zanj ni potrebno podati posebnih razlogov.

30. člen

Svet stranke lahko razpusti oziroma razreši vse organe pokrajinskega ali občinskega odbora, če so ti neaktivni, če delujejo v nasprotju s temeljnimi statutarnimi določbami ali programom stranke in povzročajo politično ali materialno škodo stranki. Sekretarka oziroma sekretar stranke mora v tridesetih dneh po razpustitvi organizirati volitve nove predsednice oziroma predsednika pokrajinskega oziroma občinskega odbora.

Kolegij predsednice oziroma predsednika stranke lahko imenuje vršilko oziroma vršilca dolžnosti predsednice oziroma predsednika občinskega odbora največ za dobo enega leta v primerih in na način, ki so določeni v pravilniku o organiziranosti in načelih delovanja pokrajinskih in občinskih odborov stranke.

V primeru, da pride v kandidacijskih postopkih ali glasovanju na občinski ali pokrajinski ravni do nepravilnosti, ki vplivajo na izid glasovanja, lahko svet stranke s sklepom take volitve razveljavi. V tem primeru se izvede nov postopek volitev, pri čemer mora biti glasovanje izvedeno najkasneje v tridesetih dneh po sprejetju sklepa sveta stranke. Vsa volilna opravila v tem primeru vodi sekretarka oziroma sekretar stranke.

VOLITVE V ORGANE LOKALNE SKUPNOSTI

31. člen

Kandidatke in kandidate oziroma liste kandidatk in kandidatov za volitve v organe lokalne skupnosti se določi s tajnim glasovanjem in v skladu s predpisi.

Podrobnejši postopek določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve opredeli poseben pravilnik, ki ga sprejme svet stranke.

SREDSTVA IN FINANCIRANJE

32. člen

Stranka si v skladu z zakonom zagotavlja materialna in finančna sredstva za svoje delovanje s prihodki od:

• članarin,
• prispevkov zasebnikov, pravnih in fizičnih oseb,
• daril,
• volil,
• od premoženja,
• dobička iz dohodka podjetja, katere lastnica je,
• proračuna.

Finančno in materialno poslovanje ureja pravilnik, ki ga sprejme svet stranke.

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

33. člen

Prvo sejo sveta skliče predsednica oziroma predsednik stranke, in sicer najkasneje deset dni po izvolitvi.

34. člen

Do ustanovitve pokrajin se pokrajinska organiziranost stranke določi z aktom, ki ga sprejme svet stranke.

Po ustanovitvi pokrajin se pokrajinska organiziranost stranke prilagodi ustanovljenim pokrajinam. Glede na število slednjih, lahko takrat svet odloči, da se iz vsake pokrajine poleg predsednice ali predsednika pokrajinskega odbora izvoli še enega člana oziroma članico sveta. Volitve izvede svet pokrajinskega odbora.

34.a člen

Ne glede na določbo 2. alineje 1. odstavka 12. člena preneha mandat predstavnicam in predstavnikom pokrajinskih odborov v svetu stranke šele z njegovim iztekom.

35. člen

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejema po enakem postopku kot statut, če ni v njem drugače odločeno.

36. člen

Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme konvencija stranke.

Na Otočcu, 31. marca 2012