O spremembah zakona o obrambi

Danes so vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem, poslanca Zares Franco Juri in Tadej Slapnik, ter poslanka SD Melita Župevc spregovorili o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi.

Predlagatelji dopolnitev zakona menijo, da način sprejemanja odločitev o vključevanju Slovenske vojske v različne vrste mirovnih operacij, še zlasti operacije za podporo miru s povečano stopnjo tveganja, ki lahko ogrozijo varnost Republike Slovenije in vseh njenih državljanov, brez razprave v najvišjem zakonodajnem telesu (Državnem zboru RS), kot predvideva veljavna zakonodaja, ne ustreza več današnji situaciji v mednarodni skupnosti, saj onemogoča iskanje konsenza in podpore Slovenski vojski pri opravljanju njenih mednarodnih obveznosti. Zakon o obrambi (ZObr) namreč daje legalnost odločitvam Vlade RS, ki pa po prepričanju predlagateljev še kako zahtevajo tudi legitimnost.

Franco Juri je poudaril, da se o tej temi govori že nekaj časa in da je čas za konkretne predloge. “Zahteva in zagotovilo vlade, da se bo v zakonu bolje, jasneje, bolj nedvoumno opredelilo vlogo Državnega zbora pri pomembnih strateških odločitvah, ki zadevajo pošiljanje slovenskih vojakov v tujino na mirovne ali vojaške operacije. Prav zaradi razmer, ki se hitro spreminjajo, smo se odločili storiti ta korak – predlagati Državnemu zboru, kjer je za sprejetje takega zakona potrebna dvotretjinska večina. Poslanci, poslanske skupine imajo sedaj do septembra dovolj časa za premislek. Ni pa veliko časa pred odhodom naših vojakov na nove, bolj zapletene in bolj zahtevne naloge, kot je denimo v Afganistan. Menimo, da mora v takih operacijah, pri takih vprašanjih dati svoje soglasje tudi Državni zbor. Gre tudi za ključen odnos med civilno in politično sfero na eni strani ter obrambno oziroma vojaško na drugi. To je problem, ki ni zgolj slovenski – je globalen, svetovni problem. Zlasti v demokracijah je bolje kompetence, odločitve o vojni in miru, prepustiti civilni sferi – tistim ustanovam, ki zagotavljajo ne le transparentnost, pač pa tudi političnost sleherne odločitve.”

Melita Župevc, poslanka SD, je poudarila, da so bile te stvari že večkrat obljubljene in da je vlada sicer obljubila, a se ta zakon še ni pojavil na dnevnem redu, zato so se ga poslanci odločili vložiti v parlamentarno proceduro. Poudarila je pomen sporočila, da je pri takih odločitvah pomembno soglasje parlamenta – vlada mora v parlamentu pri tovrstnih odločitvah, kot nas čakajo v prihodnjih mesecih, iskati zaveznika. Ob koncu je poudarila še, da zaradi Afganistana padajo vlade, odstopajo predsedniki.

Tadej Slapnik, poslanec Zares, je povedal, da je vsebina sicer kratka in se dotika dveh členov Zakona o obrambi – v 82. členu dopolnjuje pristojnost Državnega zbora, da ta daje soglasje k odločitvi vlade o napotitvi vojakov v tujino, v 84. členu, ki opredeljuje pristojnosti vlade, pa dodaja, da vlada pri napotitvi vojakov v tujino potrebuje soglasje državnega zbora. “Pri tem smo vložili tudi primerjalni pregled, kako je to urejeno v ostalih, starih evropskih demokracijah. Večina ima podobno ureditev – Nemčija, Norveška, Švedska, Češka, Danska imajo to zapisano v zakonu, da o tem odloča parlament, Nizozemska pa nima posebej zapisano v zakonu, a imajo prakso, da vojakov brez te privolitve na napotijo. Tudi Španija se je po terorističnih napadih odločila tako in sprejela potrebne spremembe zakonodaje. S sprejetjem tega zakona bi Slovenijo uvrstili ob bok razvitim demokracijam.”

Cveta Zalokar Oražem, vodja poslanske skupine, sopodpisnica predloga zakona, je izrazila stališče, da je napotitev vojakov v tujino “vedno veliko in pomembno politično vprašanje. V tem trenutku o tej zadevi odloča vlada sama. Če se spomnite zadev iz preteklosti, veste, koliko razprav, dilem in diskusij, problematiziranja je bilo ob takih odločitvah, ob napotitvi vojakov v Irak. To je bilo narejeno tudi na način, da ni prišlo do resnega premisleka niti znotraj vlade, saj je takrat zgodbo peljal naprej zunanji minister, gospod Rupel. To je preizkus demokracije – nikoli nas ne bi smelo biti strah, da tako pomembne zadeve, kot je pošiljanje vojakov v tujino na misije, sprejema le ozek krog politikov. To je odločitev, ki ima vedno izjemno dolgoročne posledice in prav gotovo bi razprava v parlamentu in tudi potrebno soglasje dalo taki odločitvi bistveno večjo težo. Parlament bi pri tem nosil tudi del soodgovornosti in upam, da kolegi poslanci in poslanke bodo sprejeli tako odgovornost – s tem bi Sloveniji dali težo. Slovenija je parlamentarna demokracija, parlament ima svojo vlogo in tudi s spremembo tega zakona bi to poudarili. Tudi v času te koalicije smo te pogovore že imeli, takrat sem bila še članica odbora za obrambo, pogovarjali smo se in usklajevali – dane so bile obljube, vendar je prišlo le do navodil znotraj vlage, kaj več pa se ni premaknilo. V tem trenutku po informacijah, ki jih imamo, takšne volje ne moremo pričakovati od ministrstva za obrambo ali vojske – to je, kot bi se oni odrekali svoji pristojnosti, a menim, da gre tu prej za soodgovornost. Pričakujem, da bomo s to temo in tem zakonom začeli diskusijo, prav je, da se odpre v tem mandatu, o tem smo govorili že pri pripravi koalicijske pogodbe, kjer je to zapisano.”