O socialnovarstvenih prejemkih

Vito Rožej je na današnji 24. izredni seji Državnega zbora (magnetogram) predstavil stališče poslanske skupine Zares o zakonu o socialnovarstvenih prejemkih.

(izsek magnetograma)

VITO ROŽEJ:

Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Zakon o socialnovarstvenih prejemkih je posledica spremenjenih okoliščin in novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov. Je nadgradnja danes neustreznega Zakona o denarni socialni pomoči in ga prilagaja zakonskim spremembam na drugih sorodnih področjih.

Višina trenutne denarne socialne pomoči se je začela določati na podlagi osnovnega zneska minimalnega dohodka. Polna višina se je uvajala postopno, leta 2003 pa je bil znesek v celoti dosežen in znaša 226,80 evra. Glede na ekvivalenčno lestvico po veljavnem zakonu znaša denarna socialna pomoč za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 158,76 evra za otroka do 18. leta in polnoletnega otroka, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja, kot je bilo že omenjeno tudi v predstavitvi, 48 evrov in 4 cente.

Veljavni zakon določa tudi izredno denarno socialno pomoč, ki se dodeli upravičencu iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in je trenutno materialno ogrožen, oziroma ta ogroženost ne bo trajala več kot dva meseca. Ta je neodvisna od njegovih dohodkov, saj gre pravzaprav za namenska sredstva. Odločitev je vezana na prosti preudarek centra za socialno delo. Tudi tu je višina omejena, saj višina mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, višina enkratne izredne pomoči pa v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov.

Na podlagi izračuna Inštituta za ekonomska raziskovanja začasni minimalni življenjski stroški samske odrasle osebe danes znašajo 385 evrov in 8 centov. Realno nizke minimalne in povprečne plače znižujejo motivacijo za delo in stimulativna razmerja med socialnim varstvom in trgom dela. Zato v Poslanski skupini Zares – nova politika podpiramo razmišljanja pristojnega ministrstva, ki z zakonom uvaja minimalni dohodek v višini 75 odstotkov navedenega zneska, torej, 288,81 evra. Gre za denarno socialno pomoč, ki je namenjena delovno sposobnim odraslim, ki so se zaradi različnih okoliščin začasno znašli v težkem socialnem položaju, in je za 52 evrov in cent višja kot doslej. Vsem tistim, ki so trajno nezmožni za delo ali trajno nezaposljivi oziroma starejšim od 65 let, po zakonu pripada tudi varstveni dodatek v višini 161 evrov in 73 centov. Izračun pa nam pokaže, da bi skupaj tak posameznik lahko prejel znesek v višini 450 evrov in pol, kar v današnjih razmerah dejansko pomeni zadovoljivo, da ne rečemo višjo socialno vključenost in kakovost življenja.

V Poslanski skupini Zares smo pomemben poudarke namenili prenosu nekaterih prejemkov v sistem denarne socialne pomoči in tako imenovanega novega varstvenega dodatka. Govorim o napovedani pokojninski reformi, o kateri je bilo danes tudi že nekaj govora, saj z njeno modernizacijo iz pokojninske blagajne prenašamo transferje socialne narave, ki ne izhajajo iz vplačanih prispevkov, kot na primer, da rečem v navednicah, stari varstveni dodatek ali državna pokojnina. Zato je toliko bolj pomembno, da v skladu z družbenimi spremembami vztrajamo pri vpeljavi pokojninske reforme, ki bo temeljila na posameznikovih vplačilih oziroma sistemu NDC, Notional Defined Contribution, torej na tako imenovanih evidenčnih računih nordijskih deželah jih poznajo tudi kot oranžne ovojnice, v katerih vsak mesec tisti, ki plačujejo socialno zavarovanje, dobijo napisan znesek, ki so ga doslej plačali. Na podlagi tega lahko sklepajo tudi na svojo socialno varnost v starosti.

Tudi ta sistem, namreč, onemogoča nepreglednosti in netransparentnosti, ki smo jim priča danes. Socialna vključenost je nedvomno povezana z višjo motiviranostjo posameznika za delo, zato je stimulacija, ko jo predstavlja uvedba dodatka za aktivnost, ki za delovno aktivne prejemnike denarne socialne pomoči predlaga višji minimalni dohodek še kako upravičena. Določena višina dodatka je 161,73 ali 80,9 evra. Neurejenost trga dela zahteva tudi uvedbo fleksibilnejše ureditve podeljevanja izredne denarne socialne pomoči. Po navedbah ministrstva bo prejemnik po novem dokazila o namenski porabi dodeljene pomoči, ki mora biti porabljena v roku 30 dni od prejema, predložil najkasneje ob vložitvi nove vloga. Če smo ob obravnavi prejšnjega zakona govorili o pomembnosti preprečevanja zlorab je potrebno tu nadaljevati.

Zakon na novo uvaja zakonsko domnevo obstoja zunaj zakonske skupnosti, novo definicijo posredno ugotovljenega dohodka in uvedbo novega načina upoštevanja premoženja in ugotavljanja dohodka iz dejavnosti. Sankcije v primeru zlorab se zaostrujejo, vendar je treba opozoriti predvsem na ustrezen in uspešen nadzor, ki, žal, vedno ne funkcionira najbolje. Poglavitne posledice zakona vpeljujejo prerazporeditev socialnih transferjev v smeri večje pravičnosti in preprečevanja kupičenja le-teh ter zlorab.

Gre za pomembno vsebino, ki jo bomo v tej vazi postopka v Poslanski skupini Zares – nova politika podprli.