O plačah pravosodnih funkcionarjev

Po približno osmih mesecih je vrhovno sodišče presodilo in s tem končalo postopek, v katerem so sodniki, tožilci in pravobranilci tožili državo in s tožbo zahtevali v povprečju 20.000 evrov, kar bi državo skupaj stalo med 60 in 70 milijoni evrov. Kot navaja sodba vrhovnega sodišča, pravosodni funkcionarji, katerih plače so vezane na poslanske, do izplačila razlike plač niso upravičeni, kar je v obrazložitvi pojasnil tudi senat delovnega oddelka vrhovnega sodišča.

V poslanski skupini Zares menimo, da še posebej v času finančne in gospodarske krize, pa tudi nasploh, takšne aktivnosti takoimenovane »tretje veje oblasti« zagotovo ne sodijo med tiste, po katerih naj bi bilo sodstvo v državi prepoznavno.

V javnem pismu smo septembra 2009 izrazili nestrinjanje z ravnanjem pravosodnih funkcionarjev. Menili smo, da bi morali omenjeni javni funkcionarji predstavljati in braniti ugled države na najvišjem nivoju integritete moralnih in etičnih vrednot. Ostajamo na stališču, da akcije, kakršni smo bili priča v primeru tožbe pravosodnih funkcionarjev, nezaupanje v državne institucije, ki je že tako okrnjeno, le še poglabljajo.

Ocenjujemo, da so želeli pravosodni funkcionarji iztožiti od države nekaj, kar jim ne pripada, zato po oceni poslanke in poslancev Zares tudi napoved pobudnika sodnega spora, da bo vložena ustavna pritožba, ni smiselna.

S spoštovanjem!

Cveta Zalokar Oražem,

Poslanska skupina ZARES