O odlaganju nevarnih odpadkov

Poslanec v Državnem zboru Tadej Slapnik je na ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića naslovil pisno poslansko vprašanje glede odlaganje nevarnih odpadkov.

Sledi vprašanje v celoti:

Spoštovani minister, na podlagi informacij MO Zares – nova politika Maribor, da naj bi se v Dogošah odlagale tudi zemljine z visoko vsebnostjo nevarnih snovi, ki naj bi izhajale z območja v neposredni bližini stare Cinkarne v Celju, zastavljam poslansko vprašanje.

V kolikor informacije držijo, sem prepričan, da bi moralo Ministrstvu za okolje in prostor, v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve ter strokovnimi službami Mestne občine Maribor, sprožiti ustrezne postopke za preiskavo te okoljsko morebiti nevarne situacije, saj bi z njo odpravili nejasnosti okrog poteka dogodkov in dejanskega stanja. Tudi temeljna načela Zakona o varstvu okolja podpirajo tovrstne nujne ukrepe, kadar obstaja sum o čezmernih obremenitvah okolja ali neposredne nevarnosti za zdravje ljudi (četudi je velika verjetnost, da bi do čezmerne obremenitve okolja lahko prišlo, zgolj izkazana).

Zemljina z morebitnimi nevarnimi snovmi naj bi bila v Dogoše prepeljana s celjskega gradbišča mednarodnega ponudnika različnih izdelkov za dom in pisarne ter drugih tehničnih pripomočkov (v nadaljevanju: trgovski center). Omenjeno gradbišče leži v neposredni bližini zemljišča stare Cinkarne, kjer je zemljina izredno kontaminirana s cinkom, kadmijem, svincem in drugimi nevarnimi onesnaževali. Hkrati naj bi se na tem širšem območju večkrat izvajali monitoringi tal tako s strani MOP kakor tudi s strani Mestne občine Celje. Zatorej naj bi obe instituciji razpolagali s podatki o stopnji onesnaženosti te zemljine.

Po podatkih MOP je Inštitut za ekološke raziskave Erico Velenje (v nadaljevanju Inštitut) v januarju 2009 izdelal oceno odpadka z gradbišča celjskega trgovskega centra. Iz ocene naj bi bilo razvidno, da zemljina ustreza zahtevam za odlaganje na odlagališču za nenevarne odpadke. Tako naj bi 18.791 ton te zemljine prepeljali na odlagališče v Pragersko in Predelovalni center Gokop v Dogošah. Iz mnenja MOP o rezultatih ponovne analize inštituta, izdelane v juliju in avgustu 2009 pa naj bi izhajalo, da navedena zemljina vsebuje nerazumljivo visoke vrednosti težkih kovin, kot so kadmij, cink in svinec. Iz mnenja MOP je nadalje razvidno, da naj ne bi šlo za izdelavo ocene odpadka, temveč zgolj za poročilo o analizah ter da je bil izvajalec analiz pozvan k izdelavi ocene odpadka. Iz izjav MOP je mogoče razbrati, da samo ministrstvo s tem dokumentom še vedno ne razpolaga.

Glede na navedeno, vas sprašujem naslednje:

1. Kako je bila izvedena obveznost nekdanjega lastnika zemljišča, kjer se je zgradil center trgovskega ponudnika in ali so bili pri prodaji le-tega novemu lastniku predstavljeni vsi robni pogoji glede morebitne problematične kvalitete zemljine na tem območju?
2. Kako so bili v okviru dokumentacije za gradbeno dovoljenje za izgradnjo trgovskega centra in v okviru samega gradbenega dovoljenja zaščiteni interesi varovanja okolja ter varovanja zdravja ljudi? Ob tem bi želel pridobiti tudi podatke o rezultatih obstoječih monitoringov tal v Celju, o načrtu gospodarjenja z odpadki v okviru gradbenega dovoljenja in njegovo izvedbo v okviru uporabnega dovoljenja in upoštevanje ostalih predpisov s področja varstva okolja. Glede na celotno problematiko vas prosim tudi za predstavitev masnih tokov iz načrta gospodarjenja z odpadki, vključno s predstavitvijo reprezentativnih rezultatov kvalitete celotne količine teh odpadkov.
3. Prosim tudi za obrazložitev obeh poročil, izdelanih s strani Inštituta. Ob tem me zanima, kako konkretno je MOP odreagiral na (morebitno) neskladje rezultatov teh poročil. Neskladje poročil, predvsem rezultati drugega poročila, če so informacije pravilne, bi znali spremeniti tok celotne količine odpadkov in način ravnanja z njimi. Kako je bilo slednje izvedeno s strani MOP-a ob prejetju drugega poročila? Zakaj do danes, junija 2010, Inštitut MOP-u ni predal izdelane ocene odpadka za navedeni primer?
4. Po podatkih Civilne iniciative Celje je le-ta v času odvoza omenjenih odpadkov v Maribor o tem obvestila kriminalistično službo v Celju. Sprašujem vas, kakšno je stališče resornih organov do te prijave? Predstavnika Civilne iniciative namreč zelo dobro poznata kvaliteto te zemljine, zato ju je skrbelo, kam se jo odvaža.
5. Glede na mnoge nerazjasnjene zadeve v tem primeru menim, da je potrebno izdelati revizijo vseh postopkov in dovoljenj v zvezi z centrom Dogoše in za ta konkretni primer še postopek revizije od gradbenega dovoljenja naprej za investitorja trgovskega centra.
6. Ob odlagališču baliranih odpadkov v Dogošah je zgrajena mreža piezometrov, v okviru katere se spremlja stanje kvalitete podzemnih voda. Sprašujem vas ali ste od Mestne občine Maribor prejeli poročilo monitoringa podzemnih voda za obdobje 2003 do 2010 oziroma ali ga je omenjena občina izvedla?
7. Sprašujemo vas tudi ali ima Gokop dovoljenje za uporabo prevzete zemljine z območja gradbišča trgovskega centra, ki leži v neposredni bližini stare cinkarne v Celju, za trajno deponiranje v Dogošah? Iz prejetih informacij namreč izhaja, da naj bi približno 16.000 ton te zemljine že bilo trajno deponiranih na območju, ki ga uporablja Gokop v Dogošah. V primeru, da Gokop to dovoljenje ima, so namreč sestavni del navedenega dovoljenja tudi potrebne analize prevzete zemljine za namen ravnanja z zemljino glede na izdano dovoljenje.
8. Prav tako me zanima, ali MOP razpolaga s podatkom o sklenjeni najemni pogodbi med Gokop-om in Mestno občino Maribor za celotno območje v Dogošah, ki ga podjetje uporablja za izvajanje svoje dejavnosti (tudi odlaganje zemljin in gradbenih odpadkov) in kakšne sestavine vključuje omenjena pogodba?