O (ne)plačevanju prispevkov

“V PS Zares že več mesecev spremljamo problematiko neplačevanja socialnovarstvenih prispevkov in iščemo ustrezne rešitve. Dosedanji predlogi, po našem mnenju, tudi ugotovitve in predlogi vladne medresorske komisije, niso dali najbolj primernih rešitev. Morda celo lahko govorimo o nekakšnem sindromu izmikanja odgovornosti tistih najbolj odgovornih organov in institucij, ki bi morale pravzaprav delovati,” je na današnji tiskovni konferenci uvodoma dejala vodja Poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem.

Poslanska skupina Zares ugotavlja, da za reševanje problematike niso potrebne sistemske spremembe in večje spremembe zakonodaje. Bolj kot to je potrebno k čim hitrejšemu celostnemu reševanju problema dodatno spodbuditi odgovorne organe in institucije – predvsem Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije in državna tožilstva, ki v tem trenutku, po naši oceni, ne delujejo v prid iskanja ustreznih rešitev. Pri tem se namreč poslužujejo takšnih pravnih tolmačenj in administrativnih postopkov ter ukrepov v posameznih zadevah, ki gredo, bolj kot ne, v škodo oškodovanih zaposlenih.

Prepričani smo, da takšno delovanje odgovornih organov in institucij sili ljudi v apatijo in povečuje zaskrbljenost ter nezaupanje v pravno državo.

Neodgovorno se nam zdi valiti odgovornost v primeru neplačevanja prispevkov zgolj na oškodovane zaposlene: po nekaterih predlogih oziroma že vzpostavljenih rešitvah naj bi zaposleni sami iskali, spremljali in nadzorovali plačevanje prispevkov, kar se nam zdi absurdno. To namreč v končni fazi pomeni, da je vsak od nas dolžan sedaj, ko je urejen vpogled v evidence in podatke, najpozneje do 18. v mesecu (zadnji datum za obračun in izplačilo plače in prispevkov za socialno varnost) dolžan samostojno preveriti, ali so bili prispevki tudi dejansko plačani. Če prispevki niso plačani, so pa obračunani, naj bi posameznik v tem primeru bil sam odgovoren za škodo, ki bi mu bila povzročena. Takšne rešitve niso prave, menimo, da mora sistem zaščititi posameznika. Sistem mora biti tisti, ki z ustreznimi varovalkami zagotavlja, da do takšnih oškodovanj ne pride.

Po naši oceni je izmed vseh odgovornih organov in institucij k reševanju problematike še najbolj korektno in aktivno pristopila Davčna uprava Republike Slovenije. Pri tem je naletela na precejšnje težave pri drugih organih in institucijah.

Poslanska skupina Zares bo koalicijskim partnerjem v usklajevanje predložila predlog za avtentično razlago 192. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero naj bi hitro, jasno in nedvoumno povedali, kako morajo odgovorni organi in institucije ravnati v primeru neplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Avtentična razlaga resda ne rešuje celotne problematike neplačevanja socialnovarstvenih prispevkov, je pa v tem trenutku nujna, saj je na dan 30. aprila 2010 aktivni dolg iz naslova neplačevanja prispevkov za socialno varnost znašal 190,5 milijona evrov, od tega je bilo kar 127,3 milijona evrov neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

192. člen zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju določa, da se neplačani prispevki, ki so bili s strani delodajalca obračunani, štejejo kot plačani. Težava pa nastane, ker zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zakon tolmači tako, da določba ne velja za določanje osnove za višino pokojnine. Popolnoma nelogično se nam zdi, da prispevki, ki so bili obračunani in se štejejo za plačane, po tolmačenju ZPIZ niso všteti v osnovo za določitev odstotka za odmero dohodnine. Z avtentično razlago želimo nedvoumno in jasno določiti, da naj se vsi prispevki, ki so bili obračunani, ne pa tudi plačani, štejejo kot osnova za višino pokojnine, ki vsakemu posamezniku pripada na podlagi (plačanih) obračunanih prispevkov.

Ravno zaradi tega v poslanski skupini Zares nasprotujemo vsakršni spremembi zakonodaje, ki bo odgovornost za (ne)plačevanje prispevkov preložila na posameznika.

Hkrati v zvezi s kazenskim pregonom kaznivih dejanj zaradi neplačevanja prispevkov za socialno varnost opozarjamo tudi na za nas nenavadno razlago Vrhovnega državnega tožilstva RS. Slednje je razlago podalo zaradi vloženih ovadb s strani DURS zoper delodajalce, ki ne plačujejo prispevkov za socialno varnost. Menimo, da je DURS svoje delo opravil korektno in v skladu z zakonom, in da je nenavadno, da vrhovno državno tožilstvo zadevo interpretira na način, da se izogiba lastni odgovornosti, ko tolmači, da ovadbe s strani DURS nimajo zadostne pravne podlage.

V poslanski skupini Zares smo prepričani, da lahko le sodišče in ne vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar, dokončno presodi, ali so podani vsi znaki kaznivega dejanja in ali je podana odgovornost za to dejanje.

Presenečeni smo, da je bilo to navodilo poslano državnim tožilcem, ki bodo s tem dobili jasen signal, da v teh primerih “ni elementov kaznivih dejanj”. Povzročeno škodo, ki bo nastala šele, ko se bodo ljudje želeli koristiti pravice iz naslova pokojnin, pa bi morali dokazovati v vsakem primeru posebej.

Torej – absurdno se nam zdi, da bi morali ljudje čakati do upokojitve, da bi lahko v vsakem konkretnem primeru posebej dokazovali povzročeno škodo.

Menimo, da v teh primerih spremembe kazenske zakonodaje niso potrebne in da obstoječe pravne podlage povsem zadostujejo za kazenski pregon. Problematično je, da so delodajalci s takšnim ravnanjem državnih tožilcev dobili sporočilo, da v Sloveniji nimamo ustrezne zakonodaje in pravnih sredstev, s katerimi bi učinkovito preganjali storilce kaznivih dejanj.

Cvetka Zalokar Oražem,

Vodja PS ZARES