Predlog za razpravo o univerzalnih poštnih storitvah na odboru DZ RS

Poslanec Zares Tadej Slapnik je predsedniku Odbora DZ RS za gospodarstvo, Matjažu Hanu, na podlagi 50. in 61. člena poslovnika državnega zbora predlagal, naj na dnevni red ene od naslednjih sej odbora urvsti točko Izvajanje univerzalne poštne storitve na ozemlju Republike Slovenije. Poslanec je opozoril na Zakon o poštnih storitvah, Pravilnik o kakovosti in načinu izvajanja univerzalnih poštnih storitev ter medijsko gradivo o tematiki ter sledečo obrazložitev.

Evropski trgi poštnih storitev so zaradi razvoja, ki so ga sprožili tehnični napredek, deregulacija in posledično večja konkurenčnost, v zadnjih letih doživeli korenite spremembe. V študiji o možnostih, ki jo je na podlagi direktive 97/67/ES izvedla Evropska komisija in je za vsako državo članico ocenila, kako vpliva popolno izoblikovanje notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti leta 2009 na univerzalno storitev, je bilo ugotovljeno, da rezervirano področje ne bi smelo biti več prednostna rešitev za financiranje univerzalne storitve. V smislu navedenega je bila sprejeta Direktiva 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: direktiva 2008/6/ES), ki v celoti odpravlja izključne in posebne pravice izvajanja storitev (rezervirane storitve) in na ta način vzpostavlja sprostitev trga. Osrednja sprememba, ki jo prinaša direktiva 2008/6/ES, je torej popolna sprostitev trga poštnih storitev. Trg poštnih storitev mora biti sproščen najpozneje do 31. decembra 2010.

Republika Slovenija oz. državni zbor je na 7. redni seji 19.6.2009 sprejel novi predlog zakona o poštnih storitvah, ki je v celoti zasnovan na besedilu direktive 2008/6/ES, vsebuje pa tudi določbe, ki uresničujejo z direktivo 2008/6/ES dano pravico držav članic, da posamezna področja uredijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo.

Zakon tudi določa, da dosedanji izvajalec univerzalne storitve oz. Pošta Slovenije d.o.o. (v nadaljevanju: Pošta) po uveljavitvi zakona nadaljuje z izvajanjem univerzalne storitve na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu z Zakonom o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 42/02, 52/02 – ZJA in 37/04), dokler ga APEK kot pristojna agencija ne prilagodi temu zakonu z izdajo odločbe po tem zakonu.

Pošta kot izvajalec univerzalne storitve povezuje preko 500 poslovalnic poštnega omrežja. Svoje storitve izvaja na podlagi Pravilnika o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 80/2003, 118/2004, 37/2006). Pravilnik določa, da mora Pošta Slovenije zagotavljati zadostno število in primerno razporeditev kontaktnih točk (pošt) na ozemlju Republike Slovenije, in sicer mora zagotoviti kontaktno točko (pošto) na določeno število gospodinjstev v posameznih krajih, hkrati pa mora poskrbeti, da so upoštevane razumne zahteve uporabnikov poštnih storitev ter da se univerzalna poštna storitev izvaja v skladu z zakonom in navedenim pravilnikom. Prav tako mora Pošta v skladu z navedenim pravilnikom zagotoviti namestitve poštnih nabiralnikov v krajih z določenim številom prebivalcev in pri tem upoštevati razumne zahteve uporabnikov poštnih storitev.

Po sprejetju novega zakona, ki liberalizira trg poštnih storitev, se je Pošta kot gospodarska družba v 100 % državni lasti odločila, da bo manjše in nerentabilne poštne enote ukinila oziroma preoblikovala v druge organizacijske oblike. Odločila se je popoln tržni nastop, ki zahteva v tem primeru tudi spremembo organizacijskih oblik poslovanja, ki težijo, tako kot v ostalih državah EU, k zmanjševanju števila enot poštnega omrežja oz. spremembi v drugo, racionalnejšo obliko. V zadnjem času smo torej priča ukinjanju poštnih uradov v krajih, za katere Pošta očitno predvideva, da niso tržno zanimivi in jih nadomešča z mobilno pošto, kar povzroča ogorčenje prizadetih državljanov. 2. novembra 2009 je Pošta Slovenije zaprla 13 poštnih enot (Rob, Hotedršica, Sv. Duh na Ostrem Vrhu, Kapla, Kalobje, Sv. Štefan, Rateče – Planica, Srpenica, Čepovan, Podgorje, Trebelno, Fokovci, pripojitev okenske pošte 8291 Sevnica pošti 8290 Sevnica), kot razloge za to pa navedla, da delujejo v manjših krajih, pokrivajo manjše število gospodinjstev, imajo malo strank ter posledično že nekaj let zapored negativen poslovni rezultat. Pošta Slovenije načrtuje da se bo število tradicionalnih poštnih storitev do leta 2015 znižalo za dobrih 20 odstotkov v primerjavi z letom 2006. To lahko pomeni tudi, da načrtujejo zapreti oz. preoblikovati preko 110 poštnih enot.

Kot poslanec državnega zbora sem omenjeni zakon sicer podprl, ne strinjam pa se s tem oz. opozarjam, da za Pošto kot edino gospodarsko družbo, ki opravlja univerzalne poštne storitve v Republiki Sloveniji, in ki je v 100% državni lasti, v tem trenutku ni nobenih razlogov za popolno uveljavitev tržnih zakonitosti ter da je za učinkovito delovanje le-teh nujno upoštevati prioriteto zagotavljanja javnih potreb pred dobičkom. Položaj Pošte se že sam po sebi razlikuje od položaja ostalih subjektov, ki opravljajo prenos različnih vrst pošiljk, saj Pošta na podlagi zakona o poštnih storitvah izvaja univerzalne poštne storitve. Za slednje je značilno, da z njimi država zagotavlja materialne dobrine (kot storitve in proizvode), katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem interesu, kadar in kolikor teh javnih potreb ni mogoče zagotavljati na trgu. Pri tem je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.

Storitve morajo biti trajno, redno in nemoteno dostopne vsaki fizični ali pravni osebi na celotnem območju države v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji, uporabniki pa imajo med drugim pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev obvezne gospodarske javne službe, pravico do enakih storitev enake kakovosti v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji kakor tudi do enakih cen storitev obvezne gospodarske javne službe na celotnem območju Republike Slovenije.

Kot primer manjšega slovenskega kraja, kjer je dosedaj delovala poštne enota, sedaj pa jo je Pošta Slovenije zaprla ter jo nadomestila z mobilno pošto, bi izpostavil Sveti Štefan. Krajani Svetega Štefana so ogorčeni nad to nerazumljivo potezo vodstva Pošte, saj kraj ne sestavlja le nekaj razpršenih gorskih kmetij, pač pa je to področje dokaj gosto poseljeno, trend priseljevanja pa se še nadaljuje. Prav na takšnih območjih je še posebej izrazita potreba, da Pošta resnično deluje kot javna služba in ne zgolj kot profitna gospodarska družba.

Opozoril bi na ugotovitve raziskave, ki jo je opravila Avstrijska pošta na lokalni ravni. Raziskava ugotavlja, da se je na celotnem območju zagotavljanje poštnih storitev od leta 2002 dalje občutno poslabšalo. Mrežo poštnih uradov so namreč z nameni zniževanja stroškov v obdobju 2002-2005 opazno zmanjšali. Število poštnih uradov 2286 v letu 2002 se je do leta 2006 zmanjšalo na 1355. Površina območja, katerega s poštnimi storitvami oskrbuje vsak od poštnih uradov, pa se je povečala. Zaprtje uradov je v največji meri prizadelo gorska in podeželska območja. Tudi Avstrijska pošta je poskusila zmanjševanje števila poštnih uradov nadomestiti z izvajanjem različnih strategij. Poleg poštnih uradov, ki poslujejo kot franšizna podjetja, t.i. poštnih točk, kjer je mogoče pisma prevzeti ali jih odposlati, so organizirali tudi mobilno poštno dostavno službo, ki odročna območja povezuje v poštno mrežo. Do leta 2006 so vzpostavili 535 tovrstnih nadomestnih rešitev. Študija kljub temu ugotavlja, da je zaradi zapiranja poštnih uradov nastala vrzel, ki je tudi z novimi strategijami ni mogoče odpraviti.

Tudi v Nemčiji so poštni sektor že v veliki meri prepustili zasebnikom, po zasebnih standardih pa posluje tudi državna pošta, ki se podobno, kot slovenska hvali s kar lepimi dobički. Temna stran te zgodbe pa je, da so v Nemčiji zasebnike izbirali na podlagi cene, izbran pa tistega, ki je bil najcenejši. Zato se je dogajalo se je, da so ljudje pisma namesto v nabiralnikih našli v smetnjakih.

Naj še enkrat opozorim, da Republika Slovenija v javnem interesu zagotavlja vsem uporabnikom poštnih storitev na svojem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne storitve, ki se sme prekiniti le v primeru višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca. Kot univerzalna storitev se izvajajo poštne storitve sprejema, usmerjanja, prevoza in dostave poštnih pošiljk do mase 2 kg, poštnih paketov do mase 10 kg, storitve priporočene in vrednostne poštne pošiljke in prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne. Univerzalna storitev zajema storitve v notranjem in čezmejnem prometu. Največje in najmanjše velikosti poštnih pošiljk so take, kot jih je sprejela Svetovna poštna zveza. Univerzalna storitev je zagotovljena najmanj pet delovnih dni tedensko, razen v okoliščinah in zemljepisnih pogojih, ki jih bo pristojni organ določil kot izjemne.

Zato sem na pristojne državne organe naslovil poslansko pobudo s katero sem pozval, da se Pošti prepreči zanemarjanje opravljanja javne službe ter s tem zagotovi vsem državljankam in državljanom Slovenije dostop do poštnih storitev pod enakimi pogoji.

Iz odgovora, ki sem ga na pobudo pridobil, izhaja, da Pošta poštne enote 3264 v Svetem Štefanu v občini Šmarje pri Jelšah namreč ne bo zaprla, temveč je stacionarno pošto preoblikovala v mobilno pošto. Omejeno preoblikovanje je posledica procesa, ki temelji na razlogih in analizah opredeljenih v Strateškem razvojnem programu Pošte. Navedeno preoblikovanje je potrdil nadzorni svet družbe. In da bo Pošta na vseh območjih, kjer delujejo premične pošte, še naprej izvajala vse tiste dejavnosti, ki jih mora po Zakonu o poštnih storitvah ter ki jih pričakujejo in potrebujejo uporabniki s tega območja. Ter da so se po zadnjih informacijah predstavniki območne pošte Sv. Štefan na reorganizacijo pritožili in pričakujejo, da se bosta Pošta in krajani krajevne skupnosti Sv. Štefan o izvajanju poštnih storitev na njihovem območju sporazumno dogovorili.

Zame so nameni po ukinjanju pošt in odpuščanju zaposlenih nesmiselni ob dejstvu, da Pošta posluje izrazito dobičkonosno. V rekordnem letu 2006 so čisti prihodki od prodaje znašali 229,3 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 27,4 milijona evrov, leta 2007 so znašali 225,3 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 16,5 milijona evrov, v letu 2008 je čisto poslovni izid znašal 18,23 milijona evrov.

Sam zniževanja kakovosti poštnih storitev, ki jih je do sedaj zagotavljalo gosto poštno omrežje v Sloveniji (obsega eno enoto na 36,3 km2 oziroma na 3.619 prebivalcev) v primerjavi s povprečjem v Evropski uniji (ena enota prisotna na 57,5 km2 oziroma na 4.473 prebivalcev), pod pretvezo prilagajanja gostote poštnih poslovalnic povprečju Evropske unije, ne podpiram. Kaj posamezniku pomeni v družbi pomeni pošta, je namreč odvisno od tradicije, navad in potreb ljudi. Te pa so v različnih članicah EU različne.

Zavedam se, da kot poslanec ne morem vplivati na to (oz. da državni zbor nima pristojnosti), da bodo pristojni na Pošti v pripravah na prihajajočo popolno liberalizacijo poštnega trga v Evropski uniji, ponovno preučili načrtovane spremembe v poslovni mreži in po potrebi spremenil tudi Strateški razvojni program Pošte, ki ga sprejema nadzorni svet družbe. Pošta namreč kot družba z omejeno odgovornostjo v skladu z Zakonom o poštnih storitvah izvaja univerzalne poštne storitve na podlagi pridobljenega dovoljenja Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije. In na tej podlagi sama določa organizacijo oz. poslovni model. Državni zbor torej nima nobene pristojnosti, da posega v njeno poslovanje.

Ne smemo pa pozabiti, da mora Pošta univerzalno poštno storitev izvajati trajno, redno in nemoteno na celotnem ozemlju RS in po dostopnih cenah vsem uporabnikom. In da mora pri izvajanju dejavnosti izpolnjevati vse zahteve Zakona o poštnih storitvah in podzakonskih aktov, ki določajo kakovost in način izvajanja univerzalne poštne storitve.

Zato pričakujem oz. menim, da je v pristojnosti državnega zbora in pristojnega delovnega telesa, da opravi razpravo o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve. Da torej državni zbor oz. pristojno delovno telo smiselno na podlagi 111. člena poslovnika predlaga ukrepe oz. priporočila za delo državnih organov, organizacij in posameznikov, ki opravljajo javne službe ali izvršujejo javna pooblastila, ki se tičejo izvajanja univerzalne poštne storitve. Nedavno sprejeti zakon o poštnih storitvah namreč določa, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljatiti podzakonski akti, ki določajo kakovost in način izvajanja univerzalnih poštnih storitev in da se do izdaje ustreznih podzakonskih predpisov in splošnih aktov na podlagi zakona uporabljajo dosedanji predpisi in splošni akti. Zato bi bilo smiselno, da se še pred sprejetjem novih podzakonskih predpisov opravi razprava in da državni zbor oz. pristojno delovno telo predlaga oz. priporoči pristojnim organom standarde kakovosti in način izvajanja univerzalne poštne storitve. Slednje pa seveda posledično vpliva na poslovne modele organizacij oz. gospodarskih družb, ki univerzalne poštne storitve izvajajo.

Prav tako menim, da bi bilo smiselno, da k razpravi in oblikovanju priporočil pritegnemo vse najpomembnejše deležnike, tudi Pošto, čeravno je gospodarska družba. Predlagam, da za nekatere od teh deležnikov oblikujemo tudi nezavezujoča priporočila, saj gre vendarle za opravljanje javne službe, in pa nenazadnje za kvaliteto življenja na območjih, kjer se predvideva ukinitev dosedanjih tradicionalnih oblik izvajanja univerzalnih poštnih storitev.

Da bi lahko na odboru opravili korektno in kvalitetno razpravo o predlagani točki dnevnega reda, predlagam, da se torej na sejo povabi naslednje deležnike:

• Aleš Hauc, generalni direktor Pošte Slovenije d.o.o.,
• Drago Bahun, predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije d.o.o,
• Dušan Schuster, v.d. direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije,
• dr. József Györkös, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
• Franc Kangler, predsednik Skupnosti občin Slovenije,
• Robert smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije,
• Tihomir Kržanko, Civilna iniciativa Fokovci.

Na zgornjem seznamu sem navedel samo nekaj najpomembnejših deležnikov in in nimam nič proti, če se bo razširil.

PREDLOGI SKLEPOV ZA ODLOČANJE NA SEJI ODBORA:

1. Odbor DZRS za gospodarstvo se je seznanil s problematiko izvajanja univerzalne poštne storitve na ozemlju Republike Slovenije.
2. Odbor DZRS za gospodarstvo na podlagi tujih izkušenj (Republika Avstrija, Zvezna Republika Nemčija) pristojne državne organe opozarja, da bi lahko zaradi popolne sprostitve trga poštnih storitev ter s tem povezane racionalizacije in ekonomičnosti poslovnega modela, ki upošteva zgolj stroškovni vidik, pri izvajalcu/ih univerzalne poštne storitve prišlo do poslabšanja zagotavljanja univerzalnih poštnih storitev predvsem na podeželju in gorskih območjih Republike Slovenije. Odbor ugotavlja, da se je Pošta Slovenije d.o.o. kot edini izvajalec univerzalne poštne storitve na območju Republike Slovenije že odločila za spremembo organizacijskih oblik poslovanja, ki težijo k zmanjševanju števila enot poštnega omrežja oz. spremembi v drugo, za gospodarsko družbo racionalnejšo oz. cenejšo obliko.
3. Odbor DZRS za gospodarstvo pristojnim državnim organom priporoča, da za izvajanje univerzalne poštne storitve vzpostavijo takšne standarde, da bo po vsej državi zagotovljeno kakovostno opravljanje poštnih storitev, pri čemer naj se upošteva tako različne okoliščine in zemljepisne pogoje kot tudi dosedaj uveljavljeno tradicijo, navade in potrebe uporabnikov.
4. Odbor DZRS za gospodarstvo izvajalcu univerzalne poštne storitve na območju Republike Slovenije priporoča, da se na območju poštnih enot v manjših krajih, ki jih je ukinila, poskuša s prebivalci oz. krajani sporazumno dogovoriti o najboljšem možnem načinu izvajanju univerzalnih poštnih storitev (pogodbene poštne enote, nove poštne enote v novih stanovanjskih ali gospodarskih conah, če te obstajajo itd).
5. Odbor DZRS za gospodarstvo izvajalcu univerzalne poštne storitve na območju Republike Slovenije in reprezentativnim združenjem občin priporoča, da se poskušajo dogovoriti za sodelovanje pri ohranjanju ali izboljšanju kakovosti izvajanja univerzalnih poštnih storitev na območjih občin.