Nujna reforma zdravniške zbornice

Cveta Zalokar Oražem je danes na novinarski konferenci predstavila stališče poslanske skupine o nekaterih aktualnih dogodkih v zvezi z Zdravniško zbornico Slovenije ter zakonu o zdravstveni dejavnosti.

Ena od izpostavljenih tem v javnosti je vprašanje statusa, položaja in pooblastil, ki jih bo imela Zdravniška zbornica v prihodnosti. “V poslanski skupini Zares pa tudi v koaliciji (na nekaterih točkah) menimo, da Zdravniška zbornica po našem mnenju od sprejema zakona o zdravstveni dejavnosti dalje ne bi smela več imeti statusa obveznega članstva,” je uvodoma poudarila poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem. Kot je dejala, je v poslanski skupini skupno mnenje, da bi članstvo moralo biti prostovoljno, hkrati pa je poudarila, da bi bilo treba bistveno skrčiti pooblastila, ki jih ima Zdravniška zbornica zlasti z vidika nadzora, ki ga je potrebno dati v večji meri v roke neodvisni instituciji.

Poudarila je, da je zlasti v zadnjem letu Zdravniška zbornica izgubila zaupanje javnosti in tudi lastne stroke. Dodala je, da je bilo v zadnjih dneh dosti klicev zdravnikov, ki pravijo, da se z delom te zbornice ne strinjajo, prav tako pa se ne strinjajo z obveznim članstvom. “Posebej želim poudariti, da kritika in nezaupanje Zdravniške zbornice ni tudi kritika zdravnikov in zdravnic v Sloveniji v celoti. Vse prevečkrat je prav zbornica namreč manipulirala s temi zadevami tako, da je postavila enačaj med zdravniki in zdravniško zbornico. To ni res,” je še izpostavila Zalokar Oražmova. Pojasnila je, da ima zbornica veliko oponentov v svojih vrstah, mnogi pa se ne upajo glasno spregovoriti, saj prihaja do šikaniranj in maščevanj, kadar se zdravniki preglasno in samokritično oglašajo v zvezi z zbornico, zato je poudarila, “da očitno Zdravniška zbornica postaja lobistična združba ozkega kroga, ki uveljavlja lastne predvsem materialne in finančne interese.”

Če bo zakon o zdravstveni dejavnosti prišel v Državni zbor z obveznim članstvom v Zdravniški zbornici, ne bo dobil podpore s strani poslancev Zares, je dejala poslanka in dodala, da so moteče tudi druge zadeve, ki se tičejo omenjene zbornice; na primer višina nagrad in nekateri investicijski projekti, ki gredo v milijonske zneske.

“Zagovarjali bomo agencijo za varnost in kakovost kot neodvisno institucijo, ki mora dobiti mesto v zakonu in tudi določena nadzorstvena pooblastila,” je povedala Zalokar Oražmova.

“Želim pa opozoriti, kaj nas kot poslansko skupino vodi k temu, da zbornici več ne zaupamo. To je primer Nekrep, stanje na onkološkem inštitutu ter bolniška potrdila za študente. Povsod je bilo ravnanje in ukrepanje Zdravniške zbornice neustrezno in velika škoda narejena ugledu slovenskega zdravstva v celoti. O popolnoma neustreznem ukrepanju zbornice v primeru Nekrep je že znanega v javnosti zelo veliko, zato samo še enkrat poudarek, da je po naši oceni ukrepanje s strani Zdravniške zbornice povsem nezadostno.

Kot je menila poslanka, imamo na onkološkem inštitutu primer, ki bi moral biti za zbornico vzorčen in kjer bi morala zbornica skladno s svojimi pristojnostmi zadeve prevzeti in ugovoti ali je prišlo na primeru konflikta Hočevar-Brecelj do kakšne kršitve ali ne. “Namesto tega pa slišimo, da zbornica 11 mesecev ne ukrepa in je popoln nered na kirurškem oddelku onkološkega inštituta,” je dodala. “To je neposredna odgovornost predsednice Zdravniške zbornice in vodstva, zadeva pa ima tudi neposredne posledice za bolnike in paciente. Zbornica bi morala hitro, učinkovito, korektno in pošteno ukrepati.”

Drugi primer, ki ga je Zalokar Oražmova podrobneje pojasnila pa je izdajanje zdravniških potrdil za podaljšanje absolventskega staža. “Kar 40 odstotkov absolventov podaljšuje status, od tega 60 odstotkov na zdravniški diagnozi, ki jo izdaja nekaj zdravnikov in vsi z enako diagnozo, šlo naj bi namreč za migreno. Ne mediji, ampak Zdravniška zbornica bi morala biti prva, ki bi reagirala,” je povedala poslanka in pojasnila, da je bil v tedniku Mladina novembra letos pisalo o tem primeru, nekaj pa tudi v Sobotni prilogi časnika Delo, vendar pa so mediji temu primeru namenili razmeroma malo pozornosti.

V tedniku Mladina in sobotni prilogi časnika Delo je nemreč pisalo, da je na Ekonomsko fakulteto v nekaj tednih dobili celo vrsto potrdil, v katerih je nevrologinja mag. Marjetka Klemenc navedla, da študenti vsi po vrsti trpijo za eno od vrst migrene. Z množičnim izdajanjem potrdil, za katere naj bi kot zasebna zdravnica študentom zaračunavala po 30 evrov, je sicer kasneje prenehala, vendar šele potem, ko so jo o tem začeli spraševati z referata fakultete.

“Če to ni nekaj, na kar mora Zdravniška zbornica reagirati, potem ne vem, na kaj bi morala. Ko smo postavili vprašanje ministru o tem, ali je kdorkoli v Sloveniji sporžil postopke, je minister odgovoril, da je to delo Zdravniške zbornice. Zato danes na Zdravniško zbornico in gospo Gordano Kalan Živčec naslavljam vprašanje, ali so to prebrali, ali so ukrepali, ali izpolnjujejo tisto, za kar smo jim dali javna pooblastila. To je zame alarmantno, saj je to splošno znana goljufija, ki jo vsi dobro poznamo, vendar jo dopuščamo. Dopuščamo jo mladim ljudem na prvih korakih kariere, s čimer jim damo vedeti, da se z goljufijo da mnogo zadev urediti. Zbornica pa ne reagira, pač pa ima znova polno besed za zaščito lastnega statusa, ne zdravniškega, ampak njihovega zborničnega.”

“O tej zadevi bomo zaprosili za mnenje tudi protikorupcijsko komisijo. Vse skupaj na Zdravniški zbornici so kravje kupčije, lobistične na vsakem koraku, po sistemu, da roka roko umije,” je dejala Zalokar Oražmova, ter dodala, da ocenjuje, da je zbornico treba reformirati in “jo narediti takšno, da bo služila ciljem, ki jih zdravniki znotraj stanovskega združenja imajo.“