Neustrezna zakonodaja o plačevanju prispevkov in ažurnosti vnosa podatkov
Tadej Slapnik, poslanec v Državnem zboru, je na Vlado Republike Slovenije naslovil sledeče pisno poslansko vprašanje:
V Poslanski skupini Zares se zavedamo pomena sprememb delovne, pokojninske in zdravstvene zakonodaje, vendar bi ob tem, še pred sprejemom reform na omenjenih področjih želeli opozoriti na določene pomanjkljivosti v trenutni zakonodaji.
Neplačevanje prispevkov, ki izhajajo iz opravljenega polnega dela oziroma delovnega časa, je eskaliralo prav v času finančne oziroma gospodarske krize. Glede na pomanjkljivo zakonodajo so nemočni tako inšpektorat za delo kot resorno ministrstvo. Zakon o delovnih razmerjih, v svojem 112. členu sicer predvideva možnosti izredne odpovedi delovnega razmerja s strani delavca (razlogi na strani delodajalca), saj v eni izmed določb omogoča, da lahko delavec v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo ali če mu trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. V to določbo, pa ni vključena t.i. bruto plača (s plačanimi prispevki za zdravstveno, socialno ter pokojninsko zavarovanje), saj zakonodajalec, po navedbah pristojnega ministrstva, ni predvidel možnosti izplačila zgolj v neto znesku. Po moji oceni gre za anomalijo, ki delavca postavlja v popolnoma neenakopraven položaj napram delodajalcu, saj ta ostane brez kakršnihkoli pravic oziroma možnosti izplačevanja nadomestila za primer brezposelnosti, v kolikor se odloči za izredno odpoved delovnega razmerja. Zato vlado sprašujem ali bo v spremembe delovne zakonodaje vključila tudi ustrezno varovalo za delavce v primeru, ko delodajalec neupravičeno ne izplačuje pogodbeno-določene višine prispevkov za prej omenjena zavarovanja?
Ob tem je treba opozoriti, da lahko delavci med tem časom obiščejo tudi zdravnika tako na primarni kot sekundarni ravni. Glede na t.i. luknjo v zdravstveni blagajni in napovedano zdravstveno reformo, ki vključuje spremembe za področju zdravstvenega varstva in zavarovanja, ki naj bi znižal nivo pravic zavarovancev, je ažurnost plačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje toliko bolj pomembna. To naj bi omogočali t.i. on-line čitalci, preko katerih izvajalci zdravstvenih storitev preverjajo dejanska plačila zdravstvenih zavarovanj. Na podlagi prejetih informacij pa naj bi se podatki o plačanih prispevkih trenutno vnašali šele za leto 2006, kar pomeni, da izvajalci praktično nimajo dejanskega dostopa do podatkov o vplačanih prispevkih za zdravstveno zavarovanje posameznikov. Za bolnika to sicer ne predstavlja nikakršne težave, saj jim omogoča takojšnje zdravljenje, vprašanje pa je, koliko je neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, katerih izterjava bi vsaj delno lahko ublažila finančne težave, s katerimi se sooča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tudi zato, še pred sprejetjem nove zakonodaje na področju zdravstva, predvsem na področju krčenja pravic pacientov, vlado sprašujem, na kakšen način bo uredila področje (ne)plačevanja zdravstvenih prispevkov in na ta način na eni strani zaščitila delavce na drugi pa omogočila lažje plačevanje zdravstvenih storitev s strani ZZZS.
