Nepravilnosti delovanja Sklada za razgradnjo NEK segajo v obdobje 2006 – 2010
Prav revizija domnevno spornih poslov bivše v. d. direktorice Sklada za razgradnjo NEK Ksenije Žnideršič Planinc, ki sem jo naročila kot ministrica za gospodarstvo, je bila podlaga za preiskavo minuli teden, je na novinarski konferenci poudarila Darja Radič. Po njenih besedah bi bilo treba preveriti tudi poslovanje
sklada v obdobju 2006 – 2010.
Radičeva se je odzvala na izjavo nekdanjega ministra za gospodarstvo iz vrst SDS Andreja Vizjaka, ki je bila objavljena v nekaterih medijih in s katero je želel Vizjak javnosti umetno prikazati povezavo spornega posla s stranko Zares. “Vendar je resnica ravno nasprotna,” je dejala. “Dejstvo je, da sem kot ministrica za gospodarstvo takoj, ko je prišlo do prvih namigov o spornih poslih, ki jih je opravljala Ksenja Žnideršič Planinc, naročila revizijo teh poslov in prav revizija opravljenega posla Žnideršič Planinčeve je podlaga za to, da se je začela kriminalistična preiskava v zvezi s tem poslom,” je povedala Radićeva.
Kot je pojasnila, segajo problemi v zvezi s poslovanjem sklada že v obdobje med leti 2006 in 2010, ko je sklad vodil Janko Strašek. Že takrat so posamezni člani upravnega odbora in nadzornega odbora sklada opozarjali na sume nepravilnosti, vendar so njihova opozorila pri Vizjaku naletela na gluha ušesa. Resno se je po njenih besedah k razkrivanju nepravilnosti v skladu, ki upravlja s prek 150 milijoni evrov sredstev, pristopilo šele z imenovanjem novega nadzornega odbora v letu 2010. Takrat je bila pri računskem sodišču naročena tudi revizija poslovanja sklada v obdobju od leta 2006 do konca leta 2009, ker pa je ta potekala prepočasi, je ministrstvo za gospodarstvo naročilo posebno revizijo pri družbi BDO.
Revizija BDO o ustreznosti naložbene politike sklada v letih 2007, 2008 in 2009 je po besedah Radićeve pokazala vrsto nepravilnosti, nezakonitosti in zlorab bivšega vodstva sklada. Najbolj problematično je bilo po njenih besedah to, da je sklad v tem obdobju izvajal zelo tvegano naložbeno politiko, ki je bila v nasprotju z zakonom o omenjenem skladu. Vrednost naložb sklada se je leta 2008 znižala za 11,38 odstotka. “To se pri skladu enostavno ne sme zgoditi. Sklad zbira sredstva z enim samim namenom – da bo po tem, ko bo potrebno razgraditi nuklearno in ko bo potrebno zgraditi odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, država imela dovolj denarja, da to naredi,” je povedala Radičeva.
Nekdanja ministrica za gospodarstvo je izpostavila tudi nekaj drugih nepravilnosti. Sklad je vlagal v delnice podjetij iz držav izven evrskega in dolarskega območja, kar je bilo v nasprotju s takratnim zakonom, v času Vizjakovega ministrovanja pa je posloval tudi s podjetji Darija Južne, ki je bil Vizjakov znanec.
Ministrstvo za gospodarstvo je poskušalo stanje urediti z novim zakonom o skladu, vendar predlog ni bil uvrščen niti na sejo matičnega odbora DZ za gospodarstvo, ki ga je vodil Matjaž Han iz SD. “Pri spremembah zakona se je procedura dobesedno ustavila,” je dejala Radićeva.
Vlada je Žnideršič Planinčevo za v.d. direktorice sklada imenovala, ker je menila, da je kot uslužbenka sklada usposobljena, da za šest mesecev prevzame posle in vodenje sklada. Žal ni bilo tako, je dejala Radičeva.
Sklad bi bilo najbolje ukiniti ter sredstva za razgradnjo Nek in izgradnjo odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke prenesti v proračun. “Da se oblikuje proračunski sklad, kjer bodo sredstva pod jasnim in nedvoumnim nadzorom vlade,” je še dejala Radičeva.
Maks Lavrinc, ki je marca letos odstopil z mesta člana nadzornega odbora sklada, je bil ob tem kritičen do NPU. “V konkretnem primeru je šlo v preteklem obdobju za malverzacije takšnih razsežnosti, da bi morali po moji sodbi nekateri sedeti že v zaporu,” je dejal. Opozoril je tudi na prezapleteno organizacijsko strukturo sklada.
Sklad za razgradnjo NEK – press, 14.11.2011 (.pdf)
