Napuh in ostali smrtni grehi
Danes je praznični dan, v Sloveniji se spominjamo Trubarja in njegovih zaslug za slovenstvo, tisti, ki so si z delom prislužili kaj imetja, so hvaležni kalvinistom, protestantska etika se je baje dotaknila duha pregovorno pridnih Slovencev.
Državni praznik je hkrati priložnost, da se v miru pripravimo na spokojni spomin na tiste, ki so nam v preteklosti zaznamovali življenja, pa sedaj niso več z nami. Zato sem najprej nemo obsedel ob novici o zapletih pri polaganju vencev k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo, zadevo sem preveril na spletu, potem pa sem, za vsak slučaj, poklical še par znancev. Moj molk se je sprevračal v začudenje, ta v nejevero in zelo hitro je vse skupaj preplavila jeza.
Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije, je, skupaj z ministri Matejem, Erjavcem, Cotmanovo, šefom policije Romškom in vojaškim šefom Gutmanom, pri polaganju vencev ob strani pustili čakati predsednike vseh slovenskih veteranskih organizacij. Milan Horvat, predstavnik policijske veteranske organizacije Sever, pravi, da so začudeni, jezni in razočarani obstali v dežju in nemo opazovali odvijanje ceremoniala. Predstavniki tistih, ki so se bojevali v vseh dosedanjih vojnah, ko se je oblikovala in končno izoblikovala država Slovenija, so smeli svojim mrtvim soborcem položiti venec v spomin šele potem, ko je oblast, skupaj s častno četo slovenske vojske, zapustila Žale.
Še nikoli do sedaj se ni zgodilo, da bi katerakoli aktualna oblast od sebe potiskala vojne veterane. OK, nekaterim pač niso všeč partizanski veterani, drugi so dolgo časa zanikali tigrovce, včasih so si v lase skočili kar veterani sami. Ampak nikoli do sedaj se ni zgodilo, da so veterani postali moteč element.
No, letos je kot kaže vse drugače. Najprej sem pred časom namrščil čelo, ko predsednik države ni imel časa za svojce umrlih v osamosvojitveni vojni, sodu pa je izbilo dno vedenje prvega vladarja v tej državi. Nobena opravičila protokola, da je prišlo do neljube zmešnjave, me ne morejo prepričati. Protokol, ki pri navadnem polaganju vencev tako zamoči, bo pri predsedovanju Slovenije Evropski uniji svoji državi delal medvedje usluge. Ne zadostuje tudi opravičilo predsednikovega državnega sekretarja, pa naj je mišljeni še tako iskreno. Ne kupim, da tako briljantni misleci, kot so predsednik vlade, trije ministri in dva šefa oboroženih struktur niso opazili napake protokola in niso mogli narediti nič, da bi to napako popravili. Vraga, pa ti ljudje so ja oblast v tej državi! Lahko bi vse te veterane, s skupaj z njihovimi prapori in vencem postavili predse in jim izkazali večno in dolžno spoštovanje. Ker zaradi njih in njim podobnih so lahko danes predsedniki vlade, ministri in vsemogočni šefi! Tega niso storili, ker tega niso hoteli.
Dr. József Györkös v svojem blogu opisuje “delanje zgodovine“. Naši oblastniki pa jo preoblikujejo na pokopališčih, njim blizu zgodovinarji na razstavah, istočasno pa verni vojščaki predsednika vlade v parlamentu rohnijo čez opozicijo, le kako lahko nasprotuje uvedbi državljanske vzgoje v osnovne šole. Od danes dalje jim ne verjamem niti besede, ko nas poskušajo prepričati o svojih dobrih namenih. Da bo jasno, svojo zgodovino moramo poznati. V celoti in nepotvorjeno. Svojo državo moramo spoštovati, ker nam državljanstvo omogoča večino tega, kar sleherni dan doživljamo za samo po sebi umevno. Spoštovati pa je treba tudi vse tiste, ki so kakorkoli zaslužni, da to državo imamo.
Moji predniki so bili v partizanih. Spoštujem očetov pogum, ker se je pred vojno za Slovenijo odločil, da bomo na naši kmetiji za slovensko vojsko skrivali orožje. V pisarni imam razstavljeno drobno značko, ki sem jo dobil kot zahvalo države za sodelovanje v osamosvojitveni vojni in na to sem izjemno ponosen. Danes čutim, da smo vsi opisani sedanjim oblastnikom v napoto, ko neskončno uživajo ob vladanju. Njihov napuh je neznosen. In za smrtni greh, so me učili kot ministranta, ni odveze niti opravičila. Mojo jezo lahko umiri le muzika. Vabim vas, da ugotovite, zakaj si danes že celo popoldne vrtim komad Dobrodošli na dvor skupine Mi2. Podpišem se pod vsako besedo teh fejst dečkov s Sotle. Poslušajte in povejte svoje mnenje. Na glas.
