Namesto ruske topnjače Slovenija potrebuje obalno stražo
V zvezi s podpisom pogodbe o nabavi večnamenskega plovila za potrebe Slovenske vojske, ki jo bo danes na novinarski konferenci predstavil obrambni minister Karel Erjavec, se je odzval vodja poslanske skupine ZARES dr. Matej Lahovnik s konkretnim predlogom, za kakšne namene potrebujemo plovilo.
Dr. Matej Lahovnik je zapisal: “V poslanski skupini ZARES smo presenečeni nad odločitvijo ministra za obrambo Karla Erjavca, ki je za danes napovedal novinarsko konferenco s predstavitvijo podpisane pogodbe o nabavi “večnamenskega plovila za potrebe Slovenske vojske”. Ministra sprašujemo, kdaj je 50-metrska ruska topnjača postala večnamensko plovilo in kdo je v imenu vlade, ki je odgovorna za zaprtje klirinškega dolga, to pogodbo podpisal. Kot kaže se minister iz spornega posla z nakupom Patrij ni ničesar naučil, saj je še pred časom v parlamentu zagotavljal, da bo od nabave odstopil. Očitno je, da minister in vladajoča koalicija ocenjujeta, da bo jesen prevroča za sklepanje dvomljivih orožarskih poslov in sta zato z njimi pohitela.
Ministra in vlado smo v ZARES vse od novembra lani pozivali, da naj se nabavi odreče, ker smo prepričani, da bi bilo mogoče podobno plovilo kupiti kje drugje bistveno ceneje. Cena takšnega plovila bi bila namreč po ministrovih besedah glede na pogajanja 34,9 milijona dolarjev, pri čemer bi glede na višino dolga država morala za nakup ladje odšteti še 12,5 milijona dolarjev in to iz državnega proračuna. Iz ministrovih navedb je torej razvidno, da zgolj z nakupom ladje klirinškega dolga ne bomo zaprli, ampak bomo morali za ladjo celo doplačati iz državnega proračuna. To pa še ni vse – slovenski davkoplačevalci bodo morali dodati še okoli 4 milijone evrov za posodobitve oborožitve na ladji. Na spletu je namreč moč prebrati, da je za isto ladjo tipa “Svetlyak” denimo Šrilanka leta 1999 plačala le dobrih 18 milijonov dolarjev. Nedavno pa sem pridobil tudi informacije o tem, da je leta 2002 dve ladji istega proizvajalca tipa Svetlyak kupil Vietnam za ceno 40 milijonov ameriških dolarjev (torej 20 milijonov za ladjo). Cena, ki jo namerava za plovilo prispevati Slovenija, torej za polovico presega ceno primerljivih plovil.
In ne samo to. Prepričani smo tudi, da se bo čez čas izkazalo, da smo nabavili nekaj, česar ne potrebujemo, kar s tehničnega vidika ni optimalno in kar smo preplačali in to za dvakrat. Ta teden sem pridobil podatke o primerljivem plovilu, ki ga uporablja Avstralska mornarica (RAN- Royal Australian Navy). Cena zanj je bila leta 2005 med 24 in 28 miljoni AUD (17,5 milijona evrov) – seveda odvisno od opreme. Domet te ladje pri 12 vozlih na uro je 3000 navtičnih milj, največja hitrost pa je okrog 25 vozlov (50 km na uro). To pomeni, da lahko pride od Dragonje (Letališče Portorož) do Valdoltre in Debelega rtiča ob obali v eni uri. Motorji so nemške izdelave, ki jih lahko servisirajo tudi v ladjedelnici v Izoli. Poleg vojaške opreme (mitraljez, top, raketna ploščad) pa se lahko vgradi tudi gasilsko opremo za gašenje ladijskih požarov.
Prepričan sem, da Slovenija ne potrebuje vojaške ladje in pomorskih vojaških enot, ki bi branile našo suverenost na morju, temveč pravo večnamensko ladjo, ki bi bila uporabna za različne operacije, tudi s področja zaščite in reševanja. Zato vlado pozivam, naj razmisli o ustanovitvi obalne straže. Večina pomorskih držav ima namreč na različen način organizirane obalne straže, vsem pa je skupno, da je njihov glavni namen racionalno opravljanje nalog, povezanih z varnostjo plovbe, varovanjem teritorialnih voda in interesov v ekonomskih (“ekoloških”) conah itd.
Pri nas trenutno v Piranskem zalivu naloge vsak s svojega delovnega področja opravljajo policija, Uprava za pomorstvo RS, Ministrstvo za okolje in prostor ter Slovenska vojska. Vsaka služba je samostojna in neodvisna, kar pomeni, da s težavo zagotavljajo racionalno in učinkovito prisotnost na slovenskem morju. Zato mislim, da bi enotna služba z novo večnamensko ladjo pomenila racionalno uporabo tako tehničnih kot kadrovskih sredstev ter s tem racionalno porabo proračunskih sredstev in povečanje učinkovitosti zagotavljanja naše suverenosti in interesov na morju.”.
