Gre za prihodnost kakovostne univerzalne poštne storitve
Agencija za pošto in elektronske komunikacije poziva zainteresirano javnost k pripombam in predlogom glede spošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, rok za oddajo je 26. april 2010. Zato vas na tem mestu pozivam k javni razpravi, k predlogom in pripombam glede tega akta, ki bo zamenjal obstoječi pravilnik. Skupaj s svojimi pripombami bomo tudi vaše, tiste, ki bodo smiselne, iz poslanske skupine Zares posredovali na APEK.
Podrobnosti v zvezi z naslednjim korakom najdete na koncu tega zapisa, najprej pa bom retrospektivno obudil, kaj sem v okviru poslanske skupine Zares v zvezi s problematiko liberalizacijo trga poštnih storitev in posledičnega ukinjanja poštnih enot že izvajal.
Opozorilo na problematiko
Lani, 9. novembra, smo na novinarski konferenci v Mariboru opozorili na nepremišljeno zmanjševanje zagotavljanja kakovosti poštnih storitev v Sloveniji, kjer sem poudaril, da se je že pri zapiranju prvih trinajstih pošt pokazalo, da so posledice veliko kompleksnejše od tistih, ki so jih načrtovali odgovorni na Pošti Slovenije. Vodstvo Pošte Slovenije sem takrat pozval, naj razveljavi sklepe o preoblikovanju pošt Rob, Hotedršica, Sv. Duh na Ostrem Vrhu, Kapla, Kalobje, Sv. Štefan, Rateče – Planica, Srpenica, Čepovan, Podgorje, Trebelno in Fokovci v takoimenovane mobilne pošte, in sklepe o pripojitvi okenske pošte 8291 Sevnica k pošti 8290 Sevnica, ter k vzpostavitvi stanja, kakšrno je bilo pred 2. novembrom 2009.
Tik pred novim letom, 28. decembra, sem predsedniku Odbora DZ RS za gospodarstvo predlagal, naj odbor na eni od sej razpravlja o izvajanju univerzalne poštne storitve na ozemlju Republike Slovenije. Tudi takrat smo opozorili na dejstvo, da evropske direktive nalagajo sprostitev trga poštnih storitev do 31. decembra 2010, hkrati pa, da tudi junija 2009 sprejeti Zakon o poštnih storitvah, ki temelji na besedilu evropske direktive 2008/6/ES, določa, naj Pošta po uveljavitvi zakona nadaljuje z izvajanjem univerzalne storitve na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu z Zakonom o poštnih storitvah.
Poštna mreža se krči
Pošta sicer kot izvajalec univerzalne poštne storitve povezuje preko 500 poslovalnic poštnega omrežja, ki jih izvaja na podlagi Pravilnika o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve. Tam je določeno, da mora Pošta Slovenije zagotavljati zadostno število in primerno razporeditev kontaktnih točk na ozemlju Republike Slovenije, tudi glede na število gospodinjstev v posameznih krajih.
Pošta se je, po sprejetju novega zakona (junija lani), ki liberalizira trg poštnih storitev, odločila manjše in za njih nerentabilne poštne enote ukiniti ali jih preoblikovati v druge organizacijske oblike. Odločila se je za popoln tržni nastop – do leta 2015 nameravajo število tradicionalnih pošt zmanjšati za dobrih 20 odstotkov v primerjavi z letom 2006, torej bi preoblikovanje ali zaprtje lahko doživelo več kot 110 poštnih enot.
Univerzalna poštna storitev
Kot poslanec sem omenjeni zakon podprl, ne strinjam pa se s takšnim pristopom. Po mojem mnenju za Pošto Slovenije kot edino gospodarsko družbo, ki na območju Republike Slovenija opravlja univerzalno poštno storitev, in ki je v 100-odstotni državni lasti, v tem trenutku ni nobenih razlogov za popolno uveljavitev ostrih tržnih zakonitosti. Za učinkovito delovanje teh storitev in zaradi monopolnega stanja, ki izvira tudi iz zgodovinske funkcije pošte, pa sem mnenja, da potrebno še vedno na najvišjo prioriteto postaviti zagotavljanje kakovostnih univerzalnih storitev, pred možnostjo kovanja dobička.
Za univerzalne poštne storitve je značilno, da država z njimi zagotavlja materialne dobrine (storitve in izdelke), katerih nemoteno proizvajanje in uporaba je v javnem interesu, kadar in kolikor teh javnih potreb ni mogoče zagotavljati na trgu. Interesu večjega dobička, ki ga tudi v letu 2009 ni bilo malo, pri tem ne moremo podrejati interesa kakovosti storitev. Take storitve morajo biti trajno, redno in nemoteno dostopne vsaki fizični in pravni osebi na celotnem območju države, v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji, vsi uporabniki pa imajo pravico do enakih storitev, enake kakovosti in pod enakimi pogoji, kakor tudi do enakih cen storitev te obvezne gospodarske javne službe, na celotnem območju Republike Slovenije.
Izkušnje v tujini
Pri vsem skupaj sem opozoril tudi na ugotovitve raziskave, ki jo je opravila sosednja, avstrijska pošta na lokalni ravni. Ugotovili so, da se je zagotavljanje poštnih storitev po »racionalizaciji« v Avstriji občutno poslabšalo, ko so v letih 2002-2005 število poštnih uradov z 2286 zmanjšali na 1355 in povečali območje, ki ga pokrivajo posamezni uradi. Zaprtje je najbolj prizadelo gorska in podeželska območja. V študiji so, kljub uvedni raznih mobilnih poštnih dostavnih služb in drugih rešitev (preko 500) ugotovili, da je nastala vrzel, ki je ni mogoče dovolj kakovostno zapolniti. Grozljive zgodbe, ki so posledica brutalne liberalizacije, sem zasledil tudi v Nemčiji, kjer so za dostavo enostavno izbirali najcenejše ponudnike – pisma pa so se zato, namesto v nabiralnikih, znašla tudi v smetnjakih.
Izredna seja odbora DZ
Ko sva s poslanskim kolegom petega marca predstavila zahtevo za sklic nujne seje Odbora Državnega zbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj, je praktične posledice ukinitve pošte Fokovci in uvedbo mobilne pošte predstavil tudi predstavnik civilne iniciative Štefan Kodila – potek dogajanja in posledice so zbirno opisane v dokumentu, podrobneje pa je stanje opisal tudi na naši novinarski konferenci. Izredna seja odbora se je zgodila 18. marca 2010, na njej smo razpravljali člani odbora, predstavnik Pošte Slovenije, Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije ter predstavnik civilne iniciative – magnetogram najdete tukaj. Odbor je sprejel predlaganih pet sklepov, med katerimi je najpomembnejši ta, da naj izvajalec univerzalne poštne storitve na območju RS v manjših krajih s prebivalci skuša doseči sporazum o najboljšem možnem načinu izvajanja univerzalnih poštnih storitev, ter da naj se poskušajo dogovoriti za sodelovanje pri ohranjanju ali izboljšanju kokovosti izvajanja univerzalnih poštnih storitev na območjih občin.
Javna razprava pred oblikovanjem novega pravilnika
Naslednji korak v iskanju primernega ravnotežja med javnim interesom ter čistega tržnega pristopa na tem občutljivem področju je torej pred nami. Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije ima na spletni strani objavljeno javno obravnavo predloga Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Ta akt bo nadomestil Pravilnik o kakovosti in izvajanju univerzalne poštne storitve – gre za dokument, ki je temeljnega pomena pri razporejanju poštnih enot in takoimenovanih »kontaktnih točk« na ozemlju Republike Slovenije. V njem so določeni tudi pogoji za zapiranje enot, pa odpiralni časi in drugi parametri, potrebni za predvidljivo delovanje poštnega omrežja.
Pri sprejemu tega dokumenta je torej na tehtnici kakovost poštnega omrežja in posledično tudi kakovost poštnih storitev.
Zato, še enkrat – na tem mestu vas pozivam k javni razpravi. Čez enajst dni (26. aprila 2010) se namreč izteče rok, do katerega Agencija za pošto in elektronske komunikacije sprejema javne pripombe na predlog Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve.
Tadej Slapnik,
poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
poslanska skupina Zares
