Močno sporočilo komisarja Potočnika
V petek zvečer je Zares pripravila odmevno okroglo mizo z naslovom Stebri novega razvojnega sporazuma, na katerem je gostila evropskega komisarja za znanost in raziskave dr. Janeza Potočnika, v razpravi, ki jo je povezoval predsednik Zares Gregor Golobič, pa so sodelovali tudi gospodarstvenik Borut Meh, profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru dr. Davor Savin, Matjaž Hanžek, ki se na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj ukvarja s socialnim razvojem, ter poslanec in programski koordinator stranke Zares dr. Pavel Gantar.
Predsednik Zares Gregor Golobič je v svojem uvodnem nastopu ocenil, da se je število družbenih prioritet in akterjev bistveno povečalo, zaradi česar je med drugim potreben nov razvojni sporazum, saj starega ni več. “Zastavlja se vprašanje, kdo so akterji, kaj so postulati tega novega razvojnega sporazuma,” je dejal Gregor Golobič. Ključni vidik je trajnostni razvoj (in omejenost naravnih virov), po drugi strani pa deklarativen prehod v družbo znanja, je ocenil.
Evropski komisar za znanost in raziskave dr. Janez Potočnik je v svojem strnjenem in vsebinsko zaokroženem nagovoru, ki mu je občinstvo prisluhnilo z velikim zanimanjem, ocenil, da Zaresova okrogla miza “naslavlja prava vprašanja ob pravem času“. Problemi, s katerimi se ukvarja svet, so tudi problemi “na našem dvorišču“, je mnenja komisar dr. Potočnik. Po njegovem prepričanju se vse bolj kaže, da so nekatere ključne dobrine, za katere se je še nedavno zdelo, da jih je v izobilju, zdaj že razmeroma redke (npr. rodovitna zemlja, zrak, pitna voda). Prepletenost in medsebojno povezanost sodobnega sveta, utemeljenega tudi na globalizaciji kapitala, je ponazoril z dejstvom, da sta bila še l. 1990 dva od desetih Zemljanov člana Svetovne trgovinske organizacije, danes pa jih je devet od desetih. Globalizacija je privedla do tega, da “je svet večpolaren, da ne gre več za klasične triade“. Opozoril je, da vse večja povezanost sveta, pomeni tudi večjo ranljivost oziroma, da so ključni (razvojni) izzivi vprašanje varnosti, dostopnost in pomanjkanje naravnih virov in podnebne spremembe, staranje prebivalstva, pa tudi zmanjševanje biotske raznovrstnosti oziroma hitrega izginjanja rastlinskih in živalskih vrst. “Vstopili smo v dobo krhkosti in to je preprosto treba vzeti v zakup“.
Komisar za znanost in raziskave dr. Janez Potočnik je ocenil, da je vseživljenjsko učenje preprosto nuja, osnovni cilj leta 2000 sprejete Lizbonske strategije pa je (bil) ohraniti kakovost življenja in izboljšati globalno konkurenčnost EU. Ob tem je poudaril, da “socialna varnost je in mora ostati vrednota v EU in mora biti del naših razmišljanj o prihodnosti” ter opozoril: “Vedeti moramo več in biti boljši“.
Tudi ostali ugledni gostje – Borut Meh, dr. Davor Savin, Matjaž Hanžek in dr. Pavel Gantar, so se v svojih nastopih na različne načine dotaknili globalizacije in globalne konkurenčnosti, socialnega sporazuma, prodora azijskih ekonomij, zlasti Kitajske, naraščajočega nezadovoljstva prebivalstva ob gospodarski rasti ter občutka brezperspektivnosti, trajnostnega razvoja kot nujne razvojne paradigme, vloge vrednotnega sistema ter ekonomske in socialne kohezivnosti pri novem razvojnem sporazumu, nujnost ponovnega razmisleka o poteh (trajnostnega) razvoja oziroma kot se jeo trajnostnem razvoju izrazil dr. Pavel Gantar: “ne gre za vprašanje leporečja in izbire, gre za vprašanje nuje“.
