Ministrica ob obravnavi ZIntPK

Na današnji 24. izredni seji Državnega zbora (magnetogram) je imela zaključno besedo pri obravnavi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ministrica Irma Pavlinič Krebs.

(objavljamo magnetogram)

IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa.

Izjemno težko je ob salvah nezaupanja v delo aktualne vlade, aktualnega predsednika države, aktualnih oblasti, krik ljudstvu: Verjemite, da jim ne gre zaupati, z navedbo kupa argumentov, ki so bili nanizani že ob drugi obravnavi, danes ponovno ponovljeni, čeprav sem poskušala z argumenti demantirati navedbe vas, spoštovani gospod Grims, je danes seveda ta salva ponovno prišla.

Sem odvetnica, ampak danes nisem v funkciji, da branim arbitražni sporazum in vse, absolutno netočnosti, ki ste jih v odnosu do tega sporazuma, do te vlade, do predsednika države izpovedali. Danes sem tu v funkciji, da branim predpis, za katerega ponovno poudarjam, gospod Grims, kot sem že velikokrat, je izjemno slaba popotnica za njegovo izvrševanje. In figa v žepu pomembnega dela opozicije, dejstvo da ga sprejemamo razdeljeni. Ker je predpis, ki omejuje, če bo seveda vzdržal v nadaljevanju, kadar bo prevzela vaša opcija ponovno oblast, prejšnji ni, leta 2006 ste dejansko pričeli z ukinjanjem protikorupcijske komisije, nadzor nad premoženjem funkcionarjem, to je vse, kar vas je še zanimalo, ste komisiji, ki jo vodi vaš predstavnik v Državnem zboru, zaupali in ocenili. To je vse, kar je na področju korupcije zadosti. Vi ste dajali videz pred slovenskim ljudstvom, da vam gre za pošteno ravnanje javnih oblasti, pa ste neodvisen organ, takrat pravzaprav želeli ukiniti, samo zahteva pred Ustavnim sodiščem je preprečila, da protikorupcijska komisija in pomemben del zakona o preprečevanju korupcije ni bil razveljavljen. Vaše rešitve, ki jih je moj predhodnik ponudil vaši višini(?) pa so bile spoznane, kot protiustavne. Vi boste meni govorili, da je ta zakon slab, nemogoč, zaradi števila amandmajev, od katerega ste jih vložili več kot triintrideset vi. Drži, kar pravi gospa Črnugelj. Do zadnjega smo, ne boljšali besedilo, tudi poslušali deležnike, ki se jih dotika ta zakon. Na primer, predstavnike interesov lokalnih skupnosti na komisiji pred Državnim svetom smo zelo celovito obravnavali vse institute. Svetniki so rekli, da je zakon izjemno restriktiven in v pomembnem delu posega v položaj danes oblastnikov, ampak so se soglasno z njim strinjali, ker vedo, da je koncentracija moči in zloraba le te enostavno velik problem. Vi ste skratka v obdobju, ko ste bili na oblasti, se je vaša percepcija videnja, obnašanja vseh vej oblasti v Slovenskem prostoru seveda vedno bistveno razlikovala od političnih strank, ki danes predstavljajo vladajočo koalicijo. Delitev oblasti, sistem ravnovesja in zavor je za vas samo videz, z ravnanjem ste želeli ta sistem obrniti v absolutno moč Vlade, torej izvršilne veje oblasti. Ste dali videz, v slovenskem prostoru, odločnosti, jasnosti. V svojem ravnanju ste naredili na sledeči način, kot sem vam že povedala, neodvisni državni organ za preprečevanje korupcije je bil predmet vašega pogroma. Pravosodni funkcionarji, ki so tretja veja oblasti, so absolutno morali čakati in dočakati novo oblast, da jim je priznala ustavno določen položaj sodnih funkcionarjev. To je druga protiustavna rešitev, ki nas je čakala na mizi. Prva je Zakon o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij, ki ga s tem zakonom ne samo izboljšujejo, ker smo se celo leto posvetovali s protikorupcijsko komisijo, z ljudmi za oblastniki, spoštovali smo nujno priporočila OECD, katerega člani bomo čez par dni. Da vi priporočil ne bi upoštevali, morate pač povedati slovenskim ljudem, da vas članstvo v tej organizaciji ne zanima, ker na področju preprečevanja korupcije ne želite priporočil OECD upoštevati in jih vgraditi v sisteme, katerih moderator smo od takrat, kadar smo na oblasti.

Naslednja stvar, ki jo je moj predhodnik in vaša večina pripravila slabo, neskladno z Ustavo. To je bil le položaj funkcionarjev. Varuhinje človekovih pravic, ki postavlja ogledalo pred vsako Vlado, tudi do naše je kritična, bila je tudi do vaše. Ampak, vi ste rekli, bomo pa s plačami, pa z nezagotavljanjem pogojev za delo, pa manj denarja, itd. kot Vlada pokazali, da se nam, ko smo na oblasti, nihče ne bo upiral, ne pravosodniki, ne neodvisni državni organi, ki jih je predstavljala protikorupcijska komisija, varuhinja človekovih pravic in še kdo, nevladne organizacije. Kot civilna družba so smet v naši družbi, to sporočate že drugič danes, ko razpravljate na temo, zlizanosti aktualne oblasti s civilno družbo. Jaz se opravičujem, toliko pogroma, kolikor sem jaz slišala od civilne družbe. V postopku sprejemanja resolucija o normativni dejavnosti, kjer smo želeli odpreti prostor javnega lobiranja, izražanja interesov in zagotoviti procesno normo 30 do 60 dni, poglejte arhiv. Center nevladnih organizacij je kljub temu, da smo imeli javno razpravo o tem dokumentu, zahteval še enkrat, da jasno se zaveže aktualna vlada, da bo ta procesni standard sodelovanja javnosti od 30 do 60 dni končno spoštovala. Vi ste si to zapisali v Poslovnik. Dali ste videz, da to počnete, pa niste nič od tega naredili. Varuhinja človekovih pravic je tej Vladi zapustila poročilo, v katerem je rekla, da ta država mora sprejeti zakon, s katerim se bo zagotovila ustavna pravica sodelovanja javnosti v postopku priprave predpisov pred Vlado. To, kar se počne, to kar je počela vaša oblast, ko je pripravila predpis brez, da bi kakorkoli spoštovala lasten poslovnik, mimogrede, nekateri so o pomembnem delu, pa so se velike kodifikacije velikih predpisov znašle na Vladi in pred tem Državnim zborom, pa takrat ni bilo krize, ni bilo treba kakšne stvari nujno sprejeti, nič ni bilo nujno, da bi sililo oblast v času konjunkture, da ne bi opravila skrbnih detektiranj svojih politik z javnimi oblastmi in s tem vsaj približno pokazala, da je za javno mnenje. Ne, s tem ste izkazali “ko smo mi oblast smo moč“, ne sodniki, ne neodvisni, nihče ne pomeni nič v tej državi. Vaša večina v parlamentu je tista, ki je bila edina in zveličavna oblast. In s tem ravnanjem, ampak to ni evropsko ravnanje, niti ravnanje držav članic, ki pripadajo triintrideseterici, kjer se ti standardi morajo uveljaviti, sploh na področju kjer se ravnajo z javnimi sredstvi. In Zakon o preprečevanju korupcije, pa še Zakon o javnih uslužbencih mimogrede, dvakrat na Ustavnem sodišču je padel zaradi politizacije, ki ste jo razširili absolutno zaradi delitve političnega plena, torej delitve funkcij čim nižje po hierarhiji, kjer nobena strokovna argumentacija ni vzdržala in ni bilo treba politične kompatibilnosti z uradniki na položajih, kamor ste vi s spremembami segli.

Torej, moj predhodnik je v petih primerih, ki sem jih zdaj naštela, tako imenitno spisal zakon, tako kvalitetno in, mimogrede, mi zakone pišemo v hiši s pomočjo protikorupcijske komisije in z deležniki, za zunanje sodelavce, kot je bila praksa v prejšnji vladi, ta Vlada v pomembnem delu, razen kadar gre res za izjemno zahtevna vprašanja, nima sredstev, ker ima zelo, zelo zahtevne varčevalne ukrepe in je to sklep Vlade, tako da zunanji sodelavci so bili ljudje protikorupcijske komisije, ki so dejansko v času izvrševanja tega zakona pri tem konstruktivno in dobro sodelovali. Torej, videz, zdaj pa z argumenti naprej, gospod Grims. Dajemo videz, da bi se želeli boriti proti korupciji in potem takšna zelo neumna in nejasna določila zapišemo, da vi ne morete tega zakona podpreti. Zadnjič vam nisem uspela odgovoriti na dikcijo, ki jo ves čas problematizirate in sicer ste rekli, da imamo celo zapisano v zakonu, da ravnanje, ki ustvarja videz, da to je pa takšna neumnost, ki je še nikoli niste videl in tudi nikjer drugje ni zapisano. Poglejte, in je nejasnost torej. Ne drži. V letu 2001 je Vlada Republike Slovenije sprejela kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je prej sprejel Svet Evrope, veste katere so države članice Sveta Evrope, kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. Prepis tega kodeksa, torej mednarodnega akta, ki smo ga kot člani te mednarodne institucije v 20. členu, je sledeč: “dovzetno za vplive drugih, javni uslužbenec ne sme dovoliti, da ga postavijo v položaj oziroma da se ustvari videz, da so ga postavili v položaj obveznosti, da vrne uslugo katerikoli osebi ali pravni osebi javnega ali zasebnega prava, prav tako naj se tudi v uradnem svojstvu ali v zasebnem življenju ne obnaša tako, da je dovzeten za neprimerno vplivanje drugih.” To ima cel svet. Vi ste me že petič, jaz, ko to slišim petič, povedali, da smo absolutno s takšnimi nemogočimi in nedoločnimi normami kršili vse standarde pri pripravi zakonskih predpisov. Na tem področju, ki je izjemno občutljivo, tu se pa z razpravljavci lahko strinjam, kjer omejujemo svoje lastne oblastne moči, zato funkcionarji želimo, da so stvari določeno zapisane, ampak to gre. Za mednarodno uporabljeno dikcijo, ker je meja med ravnanjem, ki je pošteno in pravilno. Meja med dejanjem, ki je koruptivno in že videz nekega položaja osebe v tem dejanju, ko nastopa in se ne izloči zaradi konflikta interesov, daje videz, da je mogoče posel, ki je bil čisto normalno izpeljan pod težo konflikta zasebnega in javnega interesa, ki je združeno v funkcijo teh dveh oseb, izjemno tankočutno in potem imamo še korupcijo, ki je kaznivo dejanje, kjer morajo biti elementi po kazenskem zakoniku v celoti izpolnjeni. Ta vaš argument, da ta vlada daje videz, da se želi boriti proti korupciji, vam povem, zavajate slovensko javnost. Ta vlada in ta večina s prejemom predpisa in rešitvami, ki so izjemno stroge do javnih funkcionarjev na vseh področjih, želi preprečevati na sistemski ravni pojav sistemske in individualne korupcije. Ker smo se k temu zavezali v koalicijski pogodbi, in to ne samo, da ustvarjamo videz, da bomo kaj od tega počeli, tudi nezdružljivost funkcij. Ja, je boleča tema, gospod Grims, vam niti enega od teh orehov ni uspelo streti. Tudi enega ne. Gospod Virant pravi, jaz bi to imel, ampak večine ni bilo mogoče zbrati prav nikoli. Ustvarjali ste videz, kaj bi vse naredili, naredili niste pa nič.

Tudi sistemska korupcija, da lahko vsak minister brez standardov, normativov, brez priporočanja cene najema prostorov, pa še kaj, najema prostorov je v vaši politiki, ki jo je moj predhodnik skozi zakon o upravljanju z nepremičnim stvarnim premoženjem vpeljal in imamo urejeno razpršeno, ne centralizirano, upravljanje z nepremičnim premoženjem. Mi to s težkimi problemi želimo centralizirati. Zakaj? Zato, ker politikom, torej vašim ministrom, in tudi našim sedaj, bistveno bolj ustreza, da procese upravljanja z nepremičnim premoženjem, nabavljanje ustreznih prostorov, sklepanje najemnih pogodb, opravljajo sami. Zato vam ni uspelo centralizacije narediti in ste dajali videz, da transparentno poslujete, ampak se je s sistemom, ki ste ga pojavili, dejansko to, kar je kolega Petek lepo rekel, s predpisi se ustvari lahko okolje, ki preprečuje ravnanje, ki je lahko problematično, ali pa se s predpisi enostavno ustvarja ravnanje nepreglednega, nejasnega poslovanja državnih organov. In imate fantastično lastnost, da stokrat ponovite isto stvar, da ljudje seveda, celo se jim zdi, da kaj od tega morajo verjeti, pa je vse en navaden videz, pa eno navadno zavajanje slovenske javnosti. Ta predpis je tako omejujoč za javne funkcionarje, da tudi v koaliciji smo kar dolgo gnetli ustreznosti takih rešitev, verjemite, ker se zelo samoomejujemo. Ampak statistika, ki sem jo pa uvodoma pojasnila, število prijav, dejanj, ki naj bi ustrezali znakom korupcije iz 200, v letu 2006 preko 200 do prek 1.000 v letu 2009. Odstop 230 zadev Komisija za preprečevanje korupcije policistom, da ocenijo, ali imajo znake kaznivega dejanja kaže na to, da je slovenska javnost vedno bolj osveščena. In na srečo od leta 2008, ko je oblast prevzela ta vlada, tudi večina slovenska politična bistveno bolj osveščena v smeri samoomejevanja, kot je bila bivša vlada. KAS-i, in kakorkoli se že smejite, pomenijo, da funkcionarji aktualnih oblasti ne sedijo v nadzornih svetih, v uradniških svetih, niso člani organov opravljanja. Pri vas je bila to praksa, delitev volilnega plena. Mi smo prvi dan rekli ne, kompetentni strokovni ljudje bodo opravljali nadzor in bodo delegirani v organe upravljanja. KAS je neodvisna institucija. Saj se celo z nami kdaj ne strinja, ker najbolj mogoče kdo ne gre po teh stopinjah, ampak v večini kadrovanj v podjetja v državni lasti smo v celoti sledili koalicijski pogodbi, ker smo rekli dvoje; preprečili bomo kopičenje političnih funkcij, ker to ni iz razlogov, ki jih strokovne javnosti seveda poudarjajo ves čas, ni higienično, ustvarja videz dejansko oblasti, da je sama, samozadovoljna, ko opravlja vse in ne nazadnje, ko pride do kopičenja funkcij v katere je vgrajen konflikt interesov v funkcije same, ko si hkrati ustanovitelj, upravljavec, nadzornik, regulator, je treba po priporočilih OECD te funkcije zelo razmejiti. In tukaj smo razmejili funkcije. Drži, gospod Grims, prav ste ugotovili, nezdružljivosti poslanske in županske funkcije se v tem zakonu ne ureja in seveda zavajate, ko govorite, da 27. člen ureja to. 26. člen zakona ima naslov nezdružljivost. In ker so poslanke in poslanke koalicije jasno slovenski javnosti povedali in obljubili, da bo vprašanje nezdružljivosti poslanske in županske funkcije urejeno do konca leta, spomnite se, to ni bil videz, to je bila obljuba, je 26. člen, podoben, kot je bil v starem zakonu o preprečevanju korupcije iz leta 2004. Poklicni funkcionar ne sme opravljati poklicne ali druge funkcije itn. 27. člen ima pa drugi naslov – prepoved članstva in dejavnosti. Ali je poklicni funkcionar, ki zastopa ustanovitelja na državni ali lokalni ravni, ko opravlja nadzor, ko se imenujejo organi upravljanja, pa je priporočano, da je član nadzornega sveta, da je član uprave. Ne, prepovedalo je, ker kot regulator in kot ustanovitelj ima vse mehanizme, da imenuje strokovne kompetentne nadzornike, ki zastopajo njegove interese, interese ustanovitelja mislim, ne funkcionarja, in je dejansko nastopanje v vseh treh funkcijah na enkrat dejansko nezdružljivo, ker je konflikt interesov vgrajen v te funkcije. Tako da, ta nezdružljivost bo urejena do konca leta, zaradi dvoma, ki se je vsejal, ali je vprašanje nezdružljivosti poslanske in županske funkcije vlada pripeljala za ekstenzivno razlago 27. člena v ta zakon, je jasen odgovor – ne. Vsakršno Ustavno sodišče bi presojalo vsebino člena tudi skozi naslov člena in ta naslov je absolutno zelo jasen, nezdružljivost funkcij je 26. člen. Funkcija pa je poslanska funkcija in funkcija je funkcija župana. To so funkcije, to ni članstvo v organu. To ni članstvo o osebi javnega prava, kar občina seveda je. Torej, gre za zavajanje in nekaj od tega zavajanja je očitno bilo že v drugi obravnavi tega zakona. Vse rešitve, ki so dejansko v tem zakonu, tudi lobiranje. Lobiranje je definirano kot zaseben stik interesnih sfer s poslanci, ministri, župani, občinskimi svetniki. Treba bo zapisati, da je do tega stika prišlo. Treba bo zapisati, da v tem stiku ni bilo ničesar ponujeno za to, da se interes uveljavi tak, ki je bil predstavljen. Treba bo, torej tisti, ki bodo lobirali, se bodo morali registrirati in registracija lobistov pomeni transparentnost poslovanja, zagotavljanja transparentnosti poslovanja. Nič v zakonu ni nejasno v tem delu. Zelo jasno je, za vas očitno preveč.

Zelo, zelo jasno. Treba bo pač poročati. Do zdaj je lobiranje lahko izvajal tudi nekdo, ki je kot funkcionar šel v neko podjetje, potem je pa z lastnim ministrstvom dejansko vplival na rešitve. Prepoved za dve leti. Zmanjšali smo tudi delež, s katerim smejo funkcionarji poslovati s podjetji, katerih solastniki so oni sami ali družinski člani. Do zdaj je bilo dovoljeno 20 odstotkov, zdaj je samo 5 odstotkov. Zahteva vseh je, da se absolutno izločijo v vsakem postopku, kjer bi lahko bil konflikt med zasebnim in javnim interesom; to je pomembna novost. In vse to stvari, ki res omejujejo funkcionarje, nas, ki smo danes na oblasti.

Tisti, ki so zakon zelo natančno prebrali, vedo, da ni slab, da je zakon dober. Vsak argument za njegovo nesprejetje, ki ga danes izražate, je legitimen, je pa neresničen. Imenovanje s strani predsednika države, kar je bilo v pomembnem delu tema v drugi obravnavi, po ustavi je predsednik države absolutno lahko tisti, ki imenuje posameznega funkcionarja. In če želimo tej Komisiji za preprečevanje korupcije zagotoviti neodvisnost, tudi od parlamentarne večine v Državnem zboru, je zelo primerno, da jo imenuje na predlog komisije, ki je sestavljena iz različnih vej oblasti, predsednik države, saj je to izjemno dobra popotnica za delo, bistveno bolje, kot je bilo urejeno do zdaj. Pomembno je tudi, da Državni zbor ohrani štiri pomembne funkcije. To, da bi bilo Državnemu zboru kaj vzeto, so tudi zavajanja. V celoti bo imel nadzor nad komisijo, enkrat na leto bo komisija morala poročati o svojem delu, o politiki preprečevanja korupcije in predlagati tej komisiji, da Državnemu zboru predlaga izboljšave, recimo, resolucij ali ostalih zakonov, ki urejajo preprečevanje korupcije.
Tako da je dejansko ta zakon predober – predober, da bi ga zmogle prežvečiti vse oblasti.

Amandmaji. Kot sem že povedala, gospod Peršak je rekel, da integriteta, se pravi, načrti integritete, ki so dejansko ocena korupcijske izpostavljenosti posameznega delovnega mesta v občinah, na primer, ali pa v bolnišnicah ali uradih, da se boji, da bodo te osebe javnega prava pripravljale oceno “outsource” ali da jo bodo pripravljali zunanji, kot smo rekli, to absolutno ni namen. Zdaj je stvar predvidena tako, zaradi tega je bilo najmanj osem amandmajev, vendar samo izboljšujejo tekst. In sicer bo protikorupcijska komisija skupaj z združenji oseb javnega prava, na primer, združenji občin, pripravila osnutek tega načrta integritete za vse občine, kajti glede na delovna mesta, ki se pojavljajo na občinah, bo skupaj z združenjem ocenila, katera delovna mesta so najbolj korupcijsko ogrožena. In bodo dejansko potem občine tak osnutek samo še predstavile svojim uslužbencem in zapovedale, kako se naj ravna, da se preprečijo nezaželeni pojavi, ki jim rečemo nepošteno oziroma koruptivno ravnanje.

Meni je res izjemno žal, da politika ob tem predpisu, ki zadeva nas vse, ki smo pač v nekem trenutku na oblasti tako ali drugače, ne zmore konsenza. Državni svet, zastopnik interesov, je izkazal dejstvo, da se zaveda, da je zaupanje ljudi v vse vrste oblasti in institucije v Republiki Sloveniji na tako nizki ravni, da moramo politiki s svojim obnašanjem, tudi s sprejemanjem predpisov, ki sistemsko urejajo borbo proti korupcije in željo po poštenosti v javnem sektorju, pokazati, da s tem mislimo resno, da ne želimo ustvarjati samo videza, da bomo poročali o premoženju, da bo poročanje javno, da ne bomo smeli nič drugega delati kot opravljati samo svojo funkcijo, itd. To so velika odpovedovanja glede na standard, ki danes je bistveno bolj širok.

Še enkrat vas prosim za popotnico temu zakonu. Bi bili glasovi opozicije izjemnega pomena, kjer bi ljudje videli, da mogoče se pa politika vendarle zaveda, da je samoomejevanje tista nujnost, zaradi katere nam bo v nadaljevanju, ne glede na to, kateri oblasti, ljudje bolj zaupali.