Ministrica o zakonu o RTV Slovenija
Majda Širca, ministrica za kulturo, je danes v sklopu 21. redne seje Državnega zbora (magnetogram) uvodoma pred tretjo obravnavo Zakona o Radioteleviziji Slovenija povzela bistvo novega zakona.
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR:
Smo v zadnji, sklepni točki obravnave Zakona o RTV Slovenija in mogoče je prav, da naredimo hiter pregled, da bi utrdili vedenje in zavedanje odločitev pri sprejetju tega zakona.
Naj najprej povem, da predlog zakona ohranja osnovno organizacijsko strukturo RTV, vendar jo spreminja tako po vsebini kot pristojnostih, in to na način, ki naj zagotovi optimalno delovanje organizacije v vsebinskem in poslovnem delu. Zakon ne spreminja tistih dosedanjih rešitev, ki so se v praksi izkazale kot uspešne, prav tako pa Republika Slovenija še naprej ostaja edina ustanoviteljica in lastnica RTV Slovenija.
Statusna oblika RTV Slovenija se spreminja iz javnega zavoda v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Gre za posebno, sui generis ureditev – mimogrede, sui generis je na nek način že sedaj -, ki delovanje RTV Slovenija opredeli v zakonu, za nepredvidljive situacije pa napoti za uporabo zakonskih določil, veljavnih za zavode. To ob zagotovljeni pravni varnosti omogoča zadostno razlikovanje od okorele zavodske ureditve in omogoča nov način korporativnega upravljanja. S tem je povečana fleksibilnost delovanja, zelo potrebna, in hkrati zaostrena odgovornost članov organov RTV Slovenija.
Velika večina konstitutivnih elementov zavodske ureditve je v predlogu urejenih drugače, se pravi, glede uslužbencev, premoženja, sistema korporativnega upravljanja, osebne odgovornosti članov organov RTV Slovenija, načina njihovega imenovanja in načina financiranja, če na kratko povzamem. Potreba po natančni “sui generis” ureditvi izhaja ravno iz prakse delovanja RTV Slovenija, ki kaže na to, da nasilno pokrivanje drugačnih oblik delovanja in poslovanja s formo javnega zavoda vodi v številne težave, nejasnosti in tudi na rob zakonitosti. Posebna statusna oblika zato pomeni bolj transparentno delovanje, saj so vse pomembnejše finančne odločitve v zakonu do potankosti urejene.
Predlog zakona torej uvaja določene inštitute, kot so način imenovanja članov organov, drsno določanje višine prispevka brez vpliva izvršilne oblasti, večjo neodvisnost zaposlenih od plačnega sistema javnega sektorja in podobno, kar pa vse zagotavlja večjo avtonomnost javne radiotelevizije in tudi večjo neodvisnost.
Predlog zakona uvaja tudi pomembno novost, sankcije za upravo, in to v primeru neizpolnjevanja javne službe, kot je opredeljena, in doseganja zahtevanih deležev programskih vsebin, česar sedaj ni bilo. S tem se preprečuje komercializacijo in ohranja prvenstveno nalogo RTV Slovenija, to pa je kvalitetno izvajanje javne službe, seveda odvisno tudi od optimalnih kadrovskih rešitev, ki jih omogoča sama struktura in ogrodje tega zakona.
Na koncu naj povem še to, da je v dosedanji obravnavi v okviru Državnega zbora prišlo do nekaterih pomembnih izboljšav besedila predloga zakona in med temi velja še posebej izpostaviti 3. člen, ki ureja splošna načela, definicije javne radiotelevizije, ter spremembo dosedanjega 3., sedaj 4. člena, ki v okviru javne službe vrača tako imenovani parlamentarni program.
S temi, pa tudi z nekaterimi drugimi rešitvami, drugimi manjšimi izboljšavami, ki smo jih v dosedanjem postopku skrbno uskladili, za to smo si vzeli tudi čas, ne samo v okviru parlamentarne obravnave, temveč skrbnega strokovnega posvetovanja znotraj pripravljanja zakona, menimo, da je zakon primeren za dokončno potrditev na tej obravnavi in za bodoče boljše delovanje javne RTV Slovenija.
Hvala lepa.
