Mešamo jabolka, hruške, slive, ne mara nas Ive …
… si bomo lahko poslanci prosto po balkanskem narodnem napevu mrmrali na današnjem parlamentarnem sejanju.
Na izredni seji bomo najprej znova odločali o zaključnem računu predlanskega proračuna, ki mora biti sprejet v takšni obliki, kot ga je v državni zbor poslala prejšnja vlada. Da bo prikazoval presežek prihodkov nad odhodki. Da je ista vlada v Bruselj poslala poročilo, ki za isti proračun priznava primanjkljaj, je nepomembna malenkost. Pomembno je, kdo je prvi petelin na domačem vaškem gnojišču. Tu so doma volilci, tu je treba zavarovati dobro ime, “lik in delo” tovariša … Takšna je zahteva največje opozicijske stranke, ki sicer ne bo podprla pristopa Hrvaške k zvezi Nato, za kar je potrebna dvotretjinska večina. Sedanja vlada se, za razliko od kakšne druge, s teroristi pogaja in zakonodajna veja oblasti, za razliko od sodne, lahko še enkrat odloča o isti stvari. Volk bo sit, napuh, sicer smrtni greh, bo potešen in koza cela, mednarodna verodostojnost naše države pa bolj ali manj neokrnjena.
Edina skupna beseda v ocenah tako koalicije kot opozicije o ravnanju “drugih” v primeru zaključnega računa oziroma ratifikacije pristopa Hrvaške k vojaški zvezi je “nezaslišano”. Možnosti sta dve: da so ravnanja res taka ali pa da smo nerazgledani in predvsem premalo poslušamo. Pa ne le v notranji politiki. Tudi širše. Telefonske številke najpomembnejših evropskih politikov zahvaljujoč izkušenim svetovalcem sicer imamo, a kaj ko na drugi strani nihče ne dvigne telefona. Morda telefonske številke niso prave ali pa si drugi tiho diplomacijo predstavljajo kot obojestranski molk. Predvsem neratificirani in slovensko-nizozemsko-dansko-grško blokirani Ivo iz naslovne pesmi. Pa tudi domači Ivan, ki je zraven še Janez, katerega telefonska številka je bila med atašeji in funkcionarji severnoatlantskega zavezništva minule dni pravi hit, a mu je baje žal crknil telefon. Že samo zaradi navedenega je njun morebitni pogovor zanimiv za razne čudne čuke in sove …
Že res, da je politika široka interdisciplinarna veščina, vendar “vse živo” ni enako kot “kar nekaj”. Doslednost in načelnost nista odveč. Vsaj na drugih področjih sta čislani. Poleg vztrajnosti in predanosti sta nujni za iskalce resnice in lepote. Najboljši med slednjimi, vsaj kar se Slovenije tiče, so v soboto zvečer prejeli Prešernove nagrade. Za talent, predanost, vztrajnost, načelnost in doslednost. Je pa slednja umanjkala pri ustvarjalcih prireditve. In tudi pri nekaterih novinarjih, ki so o vsem skupaj poročali. Mlajša dobitnika manjših nagrad, Marko in Goran, sta bila z najvišjo slovensko kulturno nagrado zares nagrajena zato, ker sta kulturna, in ne samo zato, ker sta Slovenca. In c na koncu njunih priimkov krasi polovična strešica. Mehki ć, ki je na prireditvi in v nekaterih medijih umanjkal. Škoda. Mehki ć raus?
