Majda Širca ob otvoritvi BIO
(BIO, 7. oktober 2010)
Že ko sem se sama v svoji diplomski nalogi ukvarjala z industrijskim oblikovanjem, je imel BIO spoštljivo zgodovino. Dvaindvajset razstav v štiriinštiridesetih letih je močna tradicija!
Omogočila je dobesedno ubijati v zavest pomembnost skladnosti forme in vsebine.
Omogočila je prepoznavanje vezi med kreacijo in ekonomijo – tako manufakturno kot industrijsko.
Omogočila je spoznavanje odnosov med kulturo in družbo: z BIO smo prehodili čase, ko se je dizajn iskal onkraj posiljevanja ljudi s predmeti, ki jih ne potrebujejo, in kupovanja teh za denar, ki ga nimajo (prosto po Papaneku).
Z BIO smo prehodili čas razprav o ergonomiji, o odtisu likovnega v materialnem, o REX-u, Tomosu, Iskri, kioskih, zlatih časih dobrih gledaliških, filmskih in džezovskih plakatov … in na vsakem BIO smo znova prisegali, da se mora umetnost otresti hermetičnosti in naskočiti industrijo, ki se je vedno rada trmasto držala v svojem samozadovoljnem getu.
Vse te mantre so aktualne še danes. Imajo sicer druge izraze: danes govorimo o kulturnih industrijah ali pa o nuji spoja materije in duha.
Ne umanjkajo tudi tista razmišljanja, ki obliko lepijo na površino: taka sporočila se dobesedno lepijo na »planke«, iz katerih boste – tam za vogalom – prebrali, da mora »vsak top model imeti dobro ritko« (pri čemer se na jumbu naslikana ritka avtomobila primerja z ritko dame, seveda).
To, kar želim, je, da bi tu videne dobre prakse pustile sledi. Da bi nas vzpodbujale k drznim izzivom, ki se lahko začenjajo tam v naših gozdovih, ki puščajo les v surovini, ne da bi na njih kapnila ustvarjalna in proizvodna volja.
Da bi bila vizualna sporočila očesu topla in da bi bile oblikovalske kreacije roki mehke … Da bi nas vse te sledi torej vzpodbujale k smelim potezam pretopitve nature v kulturo – kar oblikovanje nedvomno je.
O vsem tem ne dvomim. Tudi zato, ker je Ministrstvo za kulturo prvič v zgodovini »povzdignilo« oblikovanje in arhitekturo na nacionalno raven, ju umestilo v svojo »biblijo« (NPK – Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo), zabetoniralo Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in se povezalo s ključnimi vladnimi sogovorniki: znanostjo in gospodarstvom.
– Majda Širca, ministrica za kulturo