Komu je v prid “polžje” procesiranje usode Blejskega otoka?

V kolikor bo kranjsko sodišče o ničnosti Sporazuma med državo in RKC glede Blejskega otoka (o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic) odločalo šele prihodnje leto, obstaja tveganje, da Blejski otok pristane v rokah Rimskokatoliške cerkve. Novo vlado – in tu ni za izključiti nobene opcije – namreč lahko “zaskomini”, da umakne tožbo, ki jo je Državno pravobranilstvo v imenu Ministrstva za kulturo pred skoraj tremi leti vložilo proti Župniji Bled.

Na ta način bi se lahko realiziral Janša – Simoniti scenarij, po katerem naj bi RKC dobila v last nepremičnine na Blejskem otoku, pa čeprav so bili v denacionalizacijskem postopku, ki je trajal več kot petnajst let, cerkvi vrnjeni le sakralni objekti, ne pa tudi ostale nepremičnine, ki jih je Janševa tehnična vlada zasegla tik pred volitvami na potuhnjen način. Denacionalizacijski postopek je bil namreč že končan in zapečaten tudi na Ustavnem sodišču, kar pa RKC in takratno vlado ni oviralo, da ne bi posegla po kulturnem spomeniku državnega pomena in simbolu naše države.

Kranjsko sodišče z odločitvijo o tem, da pri tožbi države proti župniji Bled in nadškofiji Ljubljana ne gre za prednostno zadevo, daje pomenljivo sporočilo, ki ima na vprašanje, v čigavem interesu je takšno zavlačevanje, zaenkrat sugestiven odgovor: v interesu tistih, ki primer Blejskega otoka ne razumejo kot pravno, temveč politično vprašanje.

Majda Širca