Koliko in kakšne pokrajine?
Če je bil projekt prejšnjega desetletja na področju državne organiziranosti preobrazba občin, je projekt tega desetletja ustanavljanje pokrajin oziroma regionalizacija. Kot kaže, pa se iz preteklih izkušenj nismo veliko naučili, saj se zdi, da vladajoča koalicija ponavlja stare napake. Glede na trenutno število 210 občin in obstoječih 12 t. im. razvojnih oziroma statističnih regij bi se morali že kazati učinki enakomernejšega razvoja, vendar temu, žal, ni tako. V Zares pozdravljamo napore, ki jih v pripravo zakonodaje za ustanovitev pokrajin vlagajo nekateri ministri, vendar pa menimo, da gredo stvari v napačno smer. Opozarjamo na nekaj ključnih dilem, ki doslej niso bile dovolj pojasnjene.
Vsiljena politična realnost števila 14
Obrazložitev vlade, da je ustanovitev kar 14 novih pokrajin “politična realnost” ni prepričljiva. Izsledki in stališča slovenske stroke, ki je v zadnjih dvajsetih letih opravila veliko delo na področju raziskovanja regionalizma, kažejo, da bi bilo v Sloveniji smiselno ustanoviti bistveno manj pokrajin. Slovenija ima le 2 milijona prebivalcev, stroka pa kot spodnjo mejo za velikost pokrajine priporoča vsaj 100.000 prebivalcev. Smiselno bi bilo preveriti, ali obstaja politična volja za zmanjšanje števila pokrajin, na med 6 in 8.
Kje so analize stroškov in koristi?
Pri pripravi pokrajinske zakonodaje niso bile opravljene nikakršne analize stroškov in koristi, zato je mogoče o končnem strošku in prednostih uvedbe pokrajin le ugibati. Osnovni namen pokrajin je, da približajo upravne storitve ljudem in da se davkoplačevalski denar porabi racionalneje. V nasprotnem primeru, Slovenija pokrajin sploh ne potrebuje, saj utegnejo pokrajine davkoplačevalce preveč stati, medtem pa bo okrnjeno financiranje razvojnih projektov. Več kot bo pokrajin, manjša bo decentralizacija. Več kot bo pokrajin, manjše bodo in manj se bodo lahko kosale v razvojni tekmi z drugimi, tudi s sosednjimi pokrajinami v drugih državah. Vladni predlog 14 pokrajin prinaša velike razlike med pokrajinami, saj bo imela Osrednjeslovenska pokrajina skoraj 500.000 prebivalcev, Zasavska pa komaj 46.000.
Odprto ostaja tudi vprašanje posebnega položaja osrednje-slovenske pokrajine. Do zahteve po samostojni ljubljanski pokrajini brez obljubljanskih občin ne bi prišlo, če vlada ne bi predlagalo tako velikega števila pokrajin. Ljubljana lahko v tem primeru veliko izgubi, saj bo izgubila svoje naravo gravitacijsko zaledje, ki ga predstavljajo okoliške občine.
Po kolikih tirih bomo vozili?
Neprimeren je zadnji znani kompromis o vsaj dveletnem zamiku uvajanja enotirnega sistema upravljanja. Racionalnejša bi bila takojšnja uvedba enotirnosti, ker pomeni takojšnjo združitev nalog, pristojnost in kadrov bodočih pokrajin in upravnih enot. To bi bilo mnogo bolj ekonomsko vzdržno in smiselno. Po odločitvi vlade pa se bo enotirnost upravljanja uvedla šele po analizi dveletnega delovanja pokrajin, zato obstaja nevarnost, da enotirnost sploh ne bo zaživela. To pa pomeni povečanje birokracije, ob tem da bomo zaradi ustanovitve pokrajin že dobili 14 »glavarjev« in približno 550 pokrajinskih svetnikov.
Financiranje?
Sistem financiranja naj bi spodbujal pokrajine h konkurenčnosti in medsebojni tekmovalnosti ter odgovornosti za lasten razvoj. Pristojni minister dr. Žagar navaja, da razen Osrednjeslovenske pokrajine nobena ne bo preživela brez izravnave, zato vlada predlaga, da bi se financirale iz davka od dobička pravnih oseb. To pa je formula, ki ne spodbuja ambicioznosti in podjetnosti temveč, podobno kot pri občinah, spodbuja drobljenje. Zato obstaja nevarnost zahtev po vedno novih pokrajinah.
Povezave Pro et Contra
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj
Državni svet
Državni svet (procilo s posveta)
Dr. Marjan Ravbar (Inštitut A. Melika, ZRC SAZU)
Dr. Ivan Gams (Gospodarski vestnik)
Dr. Dušan Plut (Gospodarski vestnik, 1999)
Dr. Stane Vlaj (izhodišča za posvet)
Mag. Miro Haček (Mirovni inštitut)
Mag. Miro Haček (FDV)
Miran Hladnik
Skupnost občin Slovenije (časopis)
Združenje občin Slovenije
Ivo Piry (Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj)
Wikipedia – Slovenske pokrajine
Wikipedia – Statistične regije
Lista za pravičnost in razvoj
