Ustavna presoja referenduma o sodniških plačah
Predstavniki koalicijskih strank so danes soglasno potrdili zahtevo za ustavno presojo zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in noveli zakona o sodniški službi.
Na današnji novinarski konferenci je poslanec SD Anton Colarič uvodoma povedal, da je koalicija soglasna v želji po ustavni presoji pred razpisom referenduma o sodniških plačah, ki ga napovedujeta SDS in SNS. Izrazil je prepričanje, da so koalicijske stranke zgolj popravile napako prejšnje oblasti in nekdanjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta.
Vito Rožej, poslanec Zares, je izrazil prepričanje, da “tako kot je v prejšnjem mandatu veljala določena ignoranca do sodnikov, tako v tem mandatu opoziciji umanjka razumevanje, da status sodnikov določa naša ustava. Ustavno sodišče je jasno povedalo, da so tudi ustavni sodniki funkcionarji in ne javni uslužbenci. Minister Virant je hotel sodnike s svojo plačno reformo stlačiti med javne uslužbence, jasno pa je, sedaj še toliko bolj – po odločbah ustavnega sodišča – da so sodniki predstavniki oblasti.”
Rožej je tudi opozoril, da “se sodniki, tožilci in pravobranilci zavedajo, da ostaja masa plač sodnikov zaenkrat enaka. Sprememba zakonodaje, ki ureja to problematiko, stopi v veljavo šele 1. decembra 2010, šele takrat se bo tudi zvišala skupna masa sodniških plač. Tudi državni svet se je strinjal s potrebnostjo teh dveh zakonov.”
Borut Sajovic, vodja poslanske skupine LDS, je poudaril, da gre za cenen, populističen, demagoški, in po njegovi bojazni tudi skrbno načrtovan trik, kako destabilizirati državo tudi na tem področju. Izrazil je tudi prepričanje, da imata poslanec SDS Vinko Gorenak in nekdanji minister Virant pravzaprav veliko zaslug pri nastanku krize v sodstvu. Izrazil je prepričanje, da si želijo v stranki SDS ljudstvo postaviti nad zakone in nad ustavno sodišče, kar je slabo in tudi nevarno.
Matjaž Zanoškar, poslanec DeSUS, je izrazil prepričanje, da referendum, ki bi onemogočil odpravo nastalih anomalij pri plačah pravosodnih funkcionarjev, ni potreben ali umesten, državljani pa da si želijo poštenega, korektnega sojenja v razumnem roku in za razumno ceno.
Sajovic je še dodal, da so sedaj sodniki dobili, kar jim pripada in da mora biti storjen naslednji korak – racionalizacija sodstva in doseganje boljše učinkovitosti ter produktivnosti, saj izgovorov s slabimi plačami in pogoji dela ne bo več.