Ko so lobiji (ponovno) močnejši od stroke

Predlog zakona o avdiovizualnih medijskih storitev je bergla, s katero Slovenija sprejema evropsko direktivo, pri tem pa ohranja ranjeno telo medijskega prostora.

Naj spomnim, da je celostno rešitev prinašal nov zakon o medijih, ki ga je državni zbor (tudi z glasovi največje koalicijske stranke) zavrnil, čeprav je bil zakon pripravljen ob tesnem, dolgotrajnem in temeljitem sodelovanju s stroko, uporabniki in mediji.

Zgolj implementacija evropske direktive pomeni, da ne bodo urejena temeljna vprašanja iz medijskega področja, ki vpijejo po spremembah.

Tako bodo v zakonu ostale številne invalidne rešitve, denimo: pravica do popravka in odgovora, medijska avtonomija, koncentracija lastništva, bolje urejeno in višje sofinanciranje medijev, vpeljava koncesij in večletnih pogodb, preglednejše in pravičnejše oglaševanje, glasbene in druge kvote in številne druge nujne spremembe, ki jih narekuje čas, razvoj tehnologije in slabe dosedanje prakse.

V Zaresu obžalujemo, da se sedaj zgolj krpajo tiste luknje, ki pokrivajo dolg do EU, ne pa tudi dolg do slabo urejene medijske krajine. To krajino smo poskušali urediti s spremembo krovnega zakona o medijih, ki pa je bil na prvi obravnavi zavrnjen. Nekateri poslanci, ki so tej zavrnitvi botrovali, sedaj zavrnitev “opravičujejo” s pritiski, ki naj bi jih nanje izvajali določeni lobiji.

Žalostno je, če so lobiji močnejši od stroke.

Majda Širca