Kdo zares financira menedžerske odkupe
Poslanec Zaresa Vili Trofenik, poslanka Breda Pečan (SD) in poslanec Aleš Gulič (LDS) so na današnji novinarski konferenci predstavili vsebino, pred dnevi poslane zahteve Banki Slovenije, da poslance seznani s podatki o posojilih, ki so jih za namen financiranja menedžerskih odkupov, pa tudi za kupovanje delnic na kapitalskih trgih, odobrile banke v pretežno državni lasti.
Podatki o posojilih, ki jih želijo pridobiti od Banke Slovenije, so po oceni poslancev, ki so vložili zahtevo (Vili Trofenik – Zares, Breda Pečan – SD in Milan Petek – LDS), nujni predpogoj za obravnavo vladnega“Poročila o aktivnostih na podlagi sklepov, ki jih je Državni zbor RS sprejel na 37. izredni seji, dne 3. 6. 2008, v zvezi s problematiko koncentracije kapitala v Sloveniji“, ki je uvrščeno na dnevni red izredne seje, sklicane za ponedeljek, 28. julija 2008.
Poslanec Zaresa in član parlamentarne komisije za nadzor javnih financ Vili Trofenik je v predstavitvi vsebine in predvsem namena, na Banko Slovenije naslovljene zahteve za podatke o posojilih za namen financiranja menedžerskih odkupov, ki so jih odobrile banke v pretežno državni lasti, poudaril, da dokler poslanke in poslanci ne razpolagajo s celovito informacijo o tem, kako so banke dajala posojila, obravnava vladnega poročila o tem problemu na prihodnji, ponedeljkovi izredni seji državnega zbora ni smiselna. Po Trofenikovem prepričanju namreč brez teh zahtevanih podatkov Banke Slovenije ni mogoče odgovoriti na vprašanje, kdo je financiral menedžerske odkupe in pod kakšnimi pogoji.
Poslanec Vili Trofenik je pojasnil, da je zahtevi Banki Slovenije med drugim botrovala zaskrbljenost opozicijskih poslancev za finančno stabilnost bank v pretežno državni lasti, saj iz letnega poročila Banke Slovenije med drugim izhaja, da je zaradi naraščanja deleža posojil, zavarovanih z vrednostnimi papirji v obdobju pregretih delniških tečajev na domačem kapitalskem trgu, ki sedaj strmo padajo, prišlo do povečanja tveganj za te banke. Poleg tega nekateri finančni strokovnjaki trdijo, da je do zadnjih dokapitalizacij v bankah NLB in NKBM, ki sta pretežno v državni lasti, prišlo ravno zaradi odobritve posojil za menedžerske prevzeme. Precej nenavadno je, da je v letu 2007 (glede na prejšnje leto) prišlo do več kot 150-odsotnega povečanja vrednosti odobrenih posojil oziroma v vrednosti približno milijarde evrov.
Ob tem je Trofenik opozoril, da je zelo značilno, da vladno poročilo, ki naj bi ga v ponedeljek obravnavali poslanke in poslanci, navaja, da je urad za varstvo konkurence šele maja letos pričel sodelovati z Banko Slovenije, kar kaže na zelo zapoznelo odzivanje pristojnih organov.
Izrazil je tudi začudenje, da poročilo niti z besedo ne omenja možnosti uvedbe finančne policije, ki jo je pred časom predlagala Zares, in ki jo je predsednik vlade Janez Janša načeloma podprl ter obljubil, da bo vlada to možnost preučila.
V Zares ocenjujemo, da zaradi naštetega vladno poročilo ni zadostna podlaga za resno in poglobljeno razpravo v državnem zboru, predvsem zato, ker je poročilo skopo prav v delu, ko bi moralo ministrstvo za finance predstaviti podrobne “protitajkunske” ukrepe.
