Juri o obalni straži
Franco Juri je danes na novinarski konferenci v Državnem zboru predstavil pobudo, ki ni nova, o ustanovitvi obalne straže, ki bi jo lahko opremili z manjšimi čolni, v zameno pa bi prodali neracionalno kupljeno vojaško topnjačo.
“Vprašanje, kako organizirati operativno upravljanje z našim morjem iz vseh vidikov varnosti, ekologije in fiskalnega, na racionalen in učinkovit način, je že staro. Že leta 1991 je bila sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi mlade države Slovenije. Takratni namig o organiziranju enotne službe, ki bi se ukvarjala z morjem, je bila živa in obetavna, a so nanjo nekoliko pozabili. Ideja o obalni straži, kot jo poznajo v nekaterih, v večini obmorskih držav, tudi v Evropski uniji, je zaživela na pobudo poslanca Aurelia Jurija, nato na pobudo poslanca Marka Pavlihe. Vlada je preučevala to vprašanje, a na koncu pristala le na idejo o tesnejši in učinkovitejši koordinaciji med ministrstvi, ki so pristojna za vprašanje morja. Imamo kar sedem ministrstev in služb, ki si delijo te pristojnosti. To se nam zdi neracionalno – kljub dejstvu, da ostaja ta koordinacija, ki naj bi združevala vso operativo v zvezi s temi vidiki, v vladi, to ni obalna straža. V poslanski skupini Zares smo mnenja, da je napočil čas, da ta vlada in ta koalicija končno uresničita pobudo obalne straže, ki bi združevala, na racionalen način, nekatere pristojnosti, jih usklajevala in dala, kot pretežno civilno komponento, na voljo tudi vojaško in policijsko varovanje našega morja. Obalne straže skrbijo za morsko mejo – v našem primeru je to vse bolj evropeizirano, a meja še vedno obstaja, preprečujejo organizirani kriminal, pomagajo pri naravnih nesrečah, preprečujejo ekološke katastrofe, rešujejo posameznike in posadke. Gre za celo vrsto nalog, ki bi jih bilo lažje izvajati, če bi imeli en organ nacionalnega pomena, državni organ, ki bi združeval vse te razpršene pristojnosti, ki zadevajo zaščito morja, varovanje, reševanje in drugo.
Zakaj sedaj ta pobuda? V Državnem zboru sta v proceduri dva pomembna dokumenta – eden je pomorska strategija Slovenije, Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije, drugi pa je Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025. Menimo, da bi lahko znotraj teh resolucij zelo jasno določili obalno stražo kot organ, ki bo sprejel, po zgledu drugih obalnih držav, vse te funkcije, in bi tudi v okviru planiranja naših vojaških kapacitet razmišljali, predvsem glede morja, v nekakšni civilnozaščitni dimenziji. Za to ne potrebujemo velikih vojaških ladij. Menimo, da je posel, ki ga je podedovala ta vlada tik pred iztekom mandata prejšnje vlade – če ne bomo ukrepali drugače, se lahko spremeni v zgodbo, ki bi jo lahko poimenovali nekakšna »morska patria« oziroma »patria 2«. V upanju, da ne bi bilo te potrebe, menimo, da ruska topnjača, ki smo jo v klirinškem dolgu kupili od ruske federacije, po ceni, ki se nam zdi neracionalna (235 milijonov dolarjev in še 7,5 milijona za dodatno oborožitev, in še stroški nadzora nastajanja oziroma gradnje same ladje, ko smo najeli nemške strokovnjake, vzdrževanje ladje v življenjski dobi 30 ali 40 let, po skoraj milijon evrov letno). Na koncu nas bo ta ladja stala veliko in kljub zagotovilom ministrstva za obrambo, da bo večnamenska in bo služila tudi temu, čemur naj bi služila obalna straža, in da bo uporabna tudi v primeru naravnih nesreč in ekoloških katastrof, smo mnenja, da bi bilo, vkolikor je to možno – pogodbe v celoti namreč ne poznamo – namesto te ladje kupili nekaj primernih plovil in nekaj opreme, ki bo dejansko služila vsem namenom obalne straže.
Bojim se, da splet prevladuje neka čisto vojaška ali celo »natovska« računica, da če nimaš take ladje in ne moreš sodelovati pri natovih vajah na odprtem morju, nisi pomorska država. To razmišljanje je bilo aktualno v času prejšnjega obrambnega ministrstva. Ne vidimo razloga, da bi razmišljali tako. Smo bolj pomorska država in bolj bomo poudarili svojo pomorsko dimenzijo, če bomo imeli enotno obalno stražo. S tem bi se pridružili večini pomorskih držav – le Francija ima funkcije nekako deljene med policijo in vojsko, druge države pa imajo tako ali drugače organizirano obalno stražo. Naše mnenje je, da bi se veljalo take topnjače čimprej znebiti, saj bo težko služila drugim namenom, kljub dobri volji ministrstva za obrambo in vlade, bo stala in stala proračunski denar, le zato, da bi nekoliko bolj suvereno verjetno sodelovali na vajah Nata. Spominjam se neke epizode, ki je morda botrovala odločitvi o nakupu te ladje. To je bila epizoda z vojaških vaj mornarice Nata pri Lastovu, do katerih žal naša ladja Ankaran in tudi albanska ladja nista mogli pripluti zaradi močnega juga. Morda je to botrovalo želji, da bi vendarle imeli ladjo, ki si bo upala in bo prispela do lokacije. Če je to glavni motiv, ni argument varovanja naših 44 in nekaj kilometrov obale, ampak je motiv sodelovanje v vajah Nata.
Menimo, da je bolj pomembno, tudi ob dejstvu, da se ob naši obali kopiči vse več tveganih dejavnosti, tveganega prometa, da načrtovanje luke predvideva še večje kapacitete in povečanje teh dejavnosti, da je treba razmišljati na tak način, da ne bo potrebe po najemanju tujih plovil, kar počnemo sedaj v primeru onesnaževanja, požara ali reševanja, pri sosednjih državah, ampak da bi bili pri tem samostojni in zmožni celo pomagati sosednjim državam pri tem. Tržaški zaliv je majhen in smo vsi povezani, zato moramo biti vsi enotno in koordinirano organizirani.
Pobuda je ta, strukturirana je dvojno: vnesli jo bomo v oba dokumenta, ki sta v obravnavi v Državnem zboru, dali pa bomo tudi pobudo obrambnemu ministrstvu, da se, vkolikor je to možno, čimprej znebi oziroma zamenja to plovilo za nekaj uporabnejših, racionalnejših plovil,” je povedal poslanec Franco Juri v imenu poslanske skupine Zares.
VPRAŠANJA NOVINARJEV IN ODGOVORI:
