Javno vprašanje generalni državni tožilki
Cvetka Zalokar Oražem, vodja poslanske skupine Zares – nova politika, je na generalno državno tožilko Barbaro Brezigar naslovila javno vprašanje glede napovedane tožbe predsednika vlade Janeza Janše proti Magnusu Berglundu, novinarju finske televizije YLE.
Javno vprašanje generalni državni tožilki: Zakaj Republika Slovenija kazensko preganja finskega novinarja?
Spoštovani!
Kot veste, smo v poslanski skupini ZARES jeseni 2008 v zvezi z napovedano tožbo predsednika vlade Janeza Janše zaprosili za pojasnilo, ali lahko javni funkcionarji svoje zasebne tožbe financirajo iz javnofinančnih sredstev. V poslanski skupini Zares smo bili namreč prepričani, da predsednik vlade Janez Janša v napovedano tožbo zoper finsko televizijo YLE in njenega novinarja ne more vplesti celotne vlade in s tem Republiko Slovenijo, ki jo je ta vlada zastopala in predstavljala v poslu s finsko Patrio oz. njenim zastopnikom v Sloveniji Rotisom. Predstavniki vlade so namreč vseskozi v medijih navajali, da bo predsednik vlade zoper omenjeno televizijo in novinarja vložil tožbo. Finski novinar je namreč v svojem prispevku o morebitni korupciji v poslu nabave kolesnikov 8×8 Patria omenjal izrecno zgolj zasebnika Janeza Janšo. Takrat se nam je zdelo nezaslišano, da je nameraval predsednik vlade zlorabiti svojo funkcijo in tožbo, ki bi se morala nanašati le nanj osebno in ne na vlado oziroma Republiko Slovenijo, financirati iz javnih sredstev.
Takrat smo protestirali tudi zaradi izjav ministrstva za pravosodje, ki je v bran predsednika vlade pohitelo s strokovnim pojasnilom, da javne finske televizije YLE in njenega novinarja ne more tožiti zasebnik Janez Janša, ampak mora za to poskrbeti država po uradni dolžnosti. Ministrstvo je v strokovnem pojasnilu navajalo, da je določeno (drugi odstavek 178. člena KZ), da se v primeru, ko je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve storjeno proti državnemu organu, uradni ali vojaški osebi pregon začne na predlog. Gre torej za t. i. predlagalni delikt in ni mogoče vložiti zasebne tožbe,.
Ker so bile kmalu zatem volitve v državni zbor, je kazalo, da je zmagal razum in je bilo politično motivirano pojasnilo ministrstva v bran predsednika vlade umaknjeno.
Včeraj oziroma danes pa smo v medijih in spletnih straneh SDS zasledili novico in odobravanje dejstva, da je bila na okrožno sodišče v Ljubljani vložena zahteva za preiskavo zoper finskega novinarja, ki jo je zaradi kaznivih dejanj obdolžitve po prvem in drugem odstavku 171. člena Kazenskega zakonika nekdanjega predsednika vlade vložilo okrožno državno tožilstvo.
V poslanski skupini ZARES vas želimo opozoriti na naslednja pravna dejstva, ki jih ne bi smeli spregledati. Pravni strokovnjaki so že opozarjali na vprašanje glede aktivne legitimacije za vložitev tožbe: Vlada RS ne more vlagati kakršnekoli tožbe, saj ni pravna oseba (toži lahko le Republika Slovenija). Sicer pa za Republiko Slovenijo po našem mnenju v predmetni televizijski oddaji ni bilo potrebnih zakonskih predpostavk za vložitev odškodninske tožbe (tako zakonu o pravdnem postopku kot tudi obligacijskem zakoniku).
Zato se nam zdi absurdno, da ste se zaradi navedenega dejstva – da nekdanja vlada oziroma nekdanji predsednik vlade kot takratni nosilec javne funkcije nima aktivne legitimacije za vložitev civilne tožbe v imenu Republike Slovenije – odločili, da ste zadevo prekvalificirali v zadevo za kazenski pregon. Kot sami dobro veste, je treba v takem primeru vložiti kazensko ovadbo. Zato vas sprašujem, proti komu je bilo storjeno kaznivo dejanje in katero (žaljiva obdolžitev državnega organa ali uradne osebe?)?
Po uradni dolžnosti se kazenski postopek uvede le in samo v primeru, če je žaljiva obdolžitev storjena zoper državni organ ali uradno osebo in ne posameznike. Če je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve storjeno zoper fizično osebo, se začne in vodi kazenski postopek po zasebnem kazenskem postopku (zasebni tožbi), konkretna fizična oseba, ki je bila razžaljena, pa nastopa v vlogi tožilca.
Če kazenski postopek poteka po uradni dolžnosti (utemeljen ali neutemeljen) plača stroške postopka država, torej davkoplačevalci. Po zasebni kazenski tožbi pa vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, do dokončne in pravnomočne rešitve kazenskega postopka, kjer stranka, ki zgubi v postopku, povrne stroške stranki, ki je v postopku zmagala s svojim zahtevkom (isto tudi v civilnih postopkih).
Je bilo slednje storjeno tudi zaradi dejstva, ker je jasno, da bi bilo v primeru civilne tožbe Janeza Janše pristojno sodišče na Finskem ? Ali si Janez Janša zasebne civilne tožbe na Finskem ne upa sprožiti?
V poslanski skupini ZARES smo prepričani, da se bomo zaradi navedenega osmešili tako pred domačo kot tudi mednarodno javnostjo. S kazenskim pregonom zoper finskega novinarja se uvrščamo med tiste države, ki ne razumejo poslanstva svobodnega novinarstva.
Poleg tega pa nam slednje dejanje zbuja sum vaše pristranskosti v odnosu do bivšega predsednika vlade RS Janeza Janše, saj obstaja cela vrsta podobnih primerov v času, ko ste že vodili državno tožilstvo (žaljive obdolžitve bivšega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka s strani posameznikov, npr. iz političnih strank in ne novinarjev).
Da ne omenjamo opozorila v letnem poročilu varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik, da se v preteklosti niste dovolj resno odzvali na posamezne ovadbe s področja sovražnega govora in zbujanja verske nestrpnosti, kar kaže na neresno delo in celo morebitno pristranskost pri individualni oceni posamezne ovadbe tožilstva (glede na posameznika, ki je dejanje zagrešil).
V poslanski skupini ZARES menimo, da bi moralo tožilstvo obravnavati vse navedene primere enakopravno (in ne nepristransko glede na funkcije posameznikov).
Ob tem pa želimo tudi opozoriti, da v primerih pregona kriminalnih dejanj z večjimi družbenimi posledicami lahko v poročilu o delu državnih tožilstev za leto 2008 zasledimo alarmantne podatke o izjemno slabih učinkih pregona gospodarskega kriminala. (Če karikiramo: od 100 dejanj pregona gospodarskega kriminala v končni fazi sodišče izreče obsodilne sodbe zgolj v treh primerih.) Nemajhen delež odgovornosti nosi državno tožilstvo in ne policija ali sodniki.
Cveta Zalokar Oražem
vodja PS Zares
