Javna predstavitev mnenj o osnutku zakona o RTV Slovenija

Včeraj je v Državnem zboru potekala javna predstavitev mnenj o osnutku zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Uvodoma je na predstavitvi ministrica za kulturo Majda Širca povedala, da želijo na ministrstvu z zakonom doseči večjo stopnjo odgovornosti vodenja Radiotelevizije Slovenija ter zagotoviti boljšo preglednost poslovanja. Doslej veljavni zakon po njenem mnenju ni bil ustrezen – poudarila je, da je povzročal preveč turbulenc na zavodu, hkrati pa ni zagotavljal preglednosti pri porabi sredstev. Dejala je, da je RTV Slovenija sicer v zadnjih letih finančno izplavala iz dolgov, vendar je k temu pripomogel tudi lanski poseg na področju RTV-prispevka. Nov zakon, je dejala, ustrezno ureja zlasti upravno in nadzorno vlogo, ki jih razporeja tako, da omogoča  uravnotežen način korporativnega upravljanja. Povedala je, da zakon primerno ureja tudi financiranje – RTV-prispevek naj bi se namreč samodejno usklajeval z indeksom rasti cen v preteklem letu in ne bi bil več vezan na dobro voljo aktualne vlade. Pojasnila je še ukrep krčenja števila članov sveta RTVS na 15 – tako naj svet ne bi več bil nekakšen debatni krožek, kjer bi težave zamegljevali namesto da bi jih reševali.

Javna predstavitev mnenj naj bi sicer podala odgovore predvsem na naslednja vprašanja:

1. Ali Osnutek Zakona o Radioteleviziji Slovenija ustrezno ureja upravne in nadzorne vloge javnega medija?
2. Ali je v Osnutku ustrezno rešeno vprašanje stabilnega, transparentnega in zanesljivega financiranja iz prispevka in tržne dejavnosti?
3. Ali Osnutek ustrezno rešuje vprašanje namembnosti in financiranja tretjega parlamentarnega programa?
4. Ali se s predlaganim preoblikovanjem Radiotelevizije Slovenija sledi namenu zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji?
5. Ali bodo predlagane rešitve v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija glede organiziranosti, pristojnosti generalnega direktorja uprave, sestave in pristojnosti organov ter financiranja Radiotelevizije Slovenija omogočile večjo odgovornost, bolj transparentno poslovanje in oblikovanje bolj kvalitetnih programov?
6. Kakšni so razlogi za krčenje števila članov Sveta (prej Programskega sveta) in podaljšanje mandatne dobe članov iz sedanjih 4 let na 5 let in kakšni so razlogi za spreminjanje postopka imenovanja organov zavoda?
7. Kako bodo predvidene spremembe sestave in pristojnosti organov Radiotelevizije Slovenija vplivali na delo RTV Slovenija kot samostojne pravne osebe javnega prava?
8. Ali predlagani Zakon o Radioteleviziji Slovenija omogoča kar najširši civilni družbi kandidiranje v organe Radiotelevizije Slovenija ali pa je boljša sedanja ureditev?
9. Ali so predlagana merila za članstvo v organih Radiotelevizije Slovenija, pristojnih za programe, ustrezna, ali jih je potrebno spremeniti in kako?
10. Ali so določbe, ki se dotikajo novinarjev dovolj jasne, da ne bi prihajalo do politično motiviranih posegov v program in katere rešitve bi lahko še dodatno okrepile novinarsko neodvisnost?
11. Ali je predviden prenos parlamentarnega programa v okvir Državnega zbora ustrezen, saj gre za program izjemnega pomena, namenjen zlasti poročanju o delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles, ki tudi omogoča bolj kvalitetno uresničevanje ustavnih pravic državljank in državljanov, zlasti pravice do informacij, ter kakšne so izkušnje tujih držav na tem področju?
12. Ali Zakon o Radioteleviziji Slovenija daje dovolj velik pomen uporabnikom programov – gledalkam in gledalcem ter poslušalkam in poslušalcem programov RTV Slovenija?
13. Zakaj je v osnutku Zakona o Radioteleviziji Slovenija v okviru določb plače in nagrade dopuščeno visoko dopustno višino dolgov (do 50%)?
14. Ali obstajajo drugačne možnosti za financiranje RTV Slovenija kot samostojne pravne osebe javnega prava, ki bi bile skladne z Ustavo RS, sodbami Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter bi izpolnjevale kriterije Evropske Unije, iz katerih sledi, da mora imeti javna radiotelevizija lasten finančni vir, ki je dovolj stabilen, da krepi njeno neodvisnost?
15. Zakaj se sedaj v predlaganem osnutku Zakona o Radioteleviziji Slovenija spreminja koncept, ki je v nasprotju z voljo državljank in državljanov in je bil z vsemi rešitvami potrjen tudi na referendumu leta 2005?