Izzivi mednarodne razvojne politike
Na včerajšnji javni razpravi Izzivi mednarodne razvojne politike, ki ga je Inštitut za strateške in aplikativne študije Novum organiziral na pobudo evropskega poslanca Iva Vajgla (Zares), so visoki gostje razpravljali o prihodnosti evropske in slovenske razvojne pomoči. Kot je povedal g. Vajgl, je prva obsežna kriza globalizacije pahnila v revščino dodatnih 100 milijonov ljudi, primarna naloga razvojne politike pa je prav boj proti revščini.
V uvodnem govoru je Felicita Medved iz Inštituta Novum predstavila študijo o aktualnem stanju razvojne politike EU. Z veljavnostjo Lizbonske pogodbe, novo sestavo Evropskega parlamenta in Evropske komisije prihaja priložnost za poživitev evropskega sodelovanja in skupnega ukrepanja na področju mednarodnega razvoja in razvojne pomoči. Hkrati so pred nami novi globalni izzivi, ki segajo od posledic krize prehrane, energetske, finančne in gospodarske krize ter vplivov podnebnih sprememb do številnih drugih procesov, vključno z demografskimi spremembami in migracijami. Ti izzivi zahtevajo nova razmišljanja, nove pobude in nov angažma, ne nazadnje tudi na področju globalnih kolektivnih ukrepov. Evropska unija si z novo pogodbo zagotavlja mandat za večje sodelovanje njenih institucij in držav članic in poudarja pomembnost usklajenosti razvojne politike, ki jo bo treba uresničevati na mnogih političnih področjih in v različnih sektorjih.
Aleš Verdir iz sektorja za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Ministrstva za zunanje zadeve je pojasnil, da je višina sredstev za uradno razvojno pomoč Slovenije v letu 2009 dosegla 0,15 % bruto nacionalnega dohodka (BND), kar predstavlja 0,02 odstotne točke več sredstev kot v letu 2008. V skladu z mednarodnimi zavezami naj bi uradna razvojna pomoč Slovenije do leta 2010 dosegla 0,17 %, do leta 2015 pa 0,33 % BND. Republika Slovenija je v letu 2009 namenila pomoč v 57 državah in sodelovala v 217 aktivnostih.
Jože Smole, predstavnik Združenja delodajalcev Slovenije je poudaril, da je motor razvojnega sodelovanja uspešno gospodarstvo. Združenje delodajalcev Slovenije ima status polnopravnega člana pri BUSINESSEUROPE. Cilj organizacije je odprti trg, na katerem bi lahko evropska podjetja bolje konkurirala svetovnim. BUSINESSEUROPE sicer poudarja, da morajo podjetja pri konkurenčnosti upoštevati družbeno odgovornost, žal pa zoper člane, ki ravnajo družbeno neodgovorno ukrepajo premalokrat. Pri globalizaciji in odprtem trgu so glavni problemi socialni in ekološki dumpingi – podjetja, ki produkcijo selijo v nerazvite države in izkoriščajo delovno silo.
Po mnenju evropskega poslanca Iva Vajgla mora Slovenija sredstva razporediti bolj premišljeno, vlagati v konkretne projekte, s katerimi se ljudje identificirajo, saj bo tudi tako spoznala pomembnost razvojne pomoči. Civilne iniciative pa lahko s svojimi pobudami opozarjajo odločevalce in tako pripomorejo k reševanju problematike.
Direktor inštituta Ekvilib, Aleš Kranjc Kušlan, je pohvali, da se je infrastruktura razvojne pomoči, ki jo nudi Slovenija, v zadnjih letih izboljšala, kljub temu pa še ni jasne strategije. Za refleksijo je potrebno uvesti tudi nujno potrebno evalvacijo projektov.
Eyachew Tefera, vodja inštituta za afriške študije, pa je predstavil drugačen vidik. »Potrebno se je vprašati kje so razlogi, da ljudje iz nerazvitih držav migrirajo? Ponavadi gre za politične migracije. Zakaj podjetja razvitih držav prihajajo v nerazvite države? Zaradi izkoriščanja delovne sile in razmer, ne zaradi razvojne pomoči. Kam dejansko finančna pomoč namenjena nerazvitim državam gre? V žepe oblasti. Če si želimo, da bo razvojna pomoč uspešna je potrebno ta dejstva upoštevati.«
