Izredne seje ne bo
Dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora, je danes zavrnil zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, ki so jo 26. novembra 2009 vložili poslanci opozicije s prvopodpisanim vodjo poslanske skupine SDS Jožetom Tankom.
Opozicijski poslanke in poslanci so izredno sejo zahtevali z naslednjo točko dnevnega reda: Predlog sklepa v zvezi s prikrivanjem podatkov Državnemu zboru RS s strani Banke Slovenije in Nove Ljubljanske banke, d.d. (NLB d.d.) glede kreditov, ki jih je NLB d.d. odobrila podjetjem v skupini Ultra, Zagorje ob Savi. V zahtevi so predlagatelji navedli tudi predlog sklepa za odločanje na seji DZ. Poslanke in poslanci, podpisani pod zahtevo za sklic izredne seje, so predlagali, da zbor po opravljeni razpravi na izredni seji sprejme naslednji sklep: Državni zbor RS nalaga Banki Slovenije in Novi Ljubljanski banki d.d., da mu nemudoma posredujeta vse zahtevane podatke, še zlasti podatke glede zavarovanj kreditov, ki jih je Nova Ljubljanska banka d.d. odobrila podjetjem v skupini Ultra, Zagorje ob Savi.
Na novinarski konferenci je predsednik Državnega zbora Pavel Gantar poudaril, da iz mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ izhaja, da zadostno število podpisov poslancev ne more biti edini pogoj za sklic izredne seje DZ. Kot je zapisano v omenjenem mnenju, je sicer načelno mogoče ugotoviti, da niti ustava, zakon ali poslovnik ne vsebujeta določb, ki bi izrecno urejale, kakšna je lahko oziroma ne sme biti vsebina zahteve za sklic izredne seje Državnega zbora. Kljub temu pa zahteva po vsebini ne more biti poljubna, ampak mora zahteva izpolnjevati tudi druge pogoje, ki izrecno ali smiselno izhajajo iz drugih ustavnih, zakonskih in poslovniških določb, ki urejajo delo in pristojnosti DZ.
V skladu z ustavnim načelom delitve oblasti in v skladu z ustavno opredeljeno vlogo DZ je nujno vztrajati pri takšni interpretaciji ustave in poslovnika, po kateri je nedopusten sklic redne ali izredne seje le o zadevah iz pristojnosti DZ. Iz nasprotnega sklepanja pa izhaja, da seje DZ ni mogoče sklicati za obravnavo zadev, ki so v pristojnosti drugih vej oblasti, drugih državnih organov, ali ki niso zajete v ustavno, zakonskih in poslovniško določenih pristojnostih DZ.
