Izjava odbora za mednarodne odnose ob konferenci o Zahodnem Balkanu
Odbor za mednarodne odnose stranke Zares podpira integracijske procese v regiji in prizadevanja Urada predsednika vlade RS in Ministrstva za zunanje zadeve za začetek tvornih pogovorov med predsedniki vlad in držav Zahodnega Balkana.
Hkrati ob tej ugotovitvi, kako pomembna je krepitev regionalnega sodelovanja, ugotavljamo, da je bila konferenca na operativni ravni premalo načrtovana in pripravljena, k čemur po našem mnenju prispeva dejstvo, da Slovenija ni imenovala vseh veleposlanikov v sodelujočih ali povabljenih državah. Prav tako menimo, da v državnih organih izvajajo mednarodne obiske praviloma na podlagi okvirnih programov obiskov, v katerih opredelijo svoje prednostne naloge in cilje, kar ne govori v prid hitro izvedenim mednarodnim srečanjem, ki so povrhu še multilateralne narave.
V zvezi s pripravo prednostnih nalog za področje Zahodnega Balkana v odboru za mednarodne odnose stranke Zares menimo, da bi bilo najprej potrebno sprejeti Resolucijo o Strategiji zunanje politike Republike Slovenije in izvedbeni del za območje Zahodnega Balkana. Ker sta oba dokumenta trenutno v parlamentarni ali vladni proceduri, menimo, da je bila konferenca sklicana prezgodaj. Na ta način bi potekala razprava o politiki do Zahodnega Balkana v širšem krogu, s čimer bi dosegli tudi večje razumevanje, čemu je povezovanje Balkana sploh potrebno in kakšne so posledice za slovensko gospodarstvo in blaginjo v Sloveniji v vseh možnih primerih. Dve najbolj ekstremni možnosti sta, da se države Zahodnega Balkana uspešno vključijo v Evropsko unijo, ali da ostanejo za daljše časovno obdobje izven njenega gospodarskega območja, pravnega reda, varnostnih, energetskih in okoljskih politik, tako rekoč na drugi strani nove železne zavese.
Kot je na Kosovu poudaril komisar za širitev Štefan Füle, Kosovo ima evropsko perspektivo ob tem, da se morajo kosovske institucije resno lotiti boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter krepitve vladavine prava. Želeli bi si, da bi predsednik Evropske komisije skupaj s komisarjem za širitev prepoznal, kako pomembna je gospodarska stabilnost v regiji in s svojim angažmajem doprinesel h kvaliteti in smislu pogovorov med nedavno sprtimi sosedi z obremenjujočo polpreteklo zgodovino, ki nihajo med integracijskimi in izolacionističnimi tendencami.
Seveda bi si tudi želeli, da bi visoka predstavnica za evropsko zunanjo politiko osebno posvečala večjo pozornost odnosom med EU in tretjimi državami, ter da bo pripravljena na soočanje z zunanjimi izzivi, kakršni so energetska varnost, okolje in revščina kot posledica neenakomernega razvoja v regiji Zahodnega Balkana. Konferenca “Skupaj za Evropsko unijo:Prispevek Zahodnega Balkana k evropski prihodnosti” je bila za kaj takega ugodna priložnost.
Prihodnja evropska služba za zunanje delovanje naj bi postala komplementarna nacionalnim diplomacijam. V odboru za mednarodne odnose stranke Zares menimo, da se ta služba z nacionalnimi interesi držav članic ne bo ukvarjala. Kako pomemben faktor v naši zunanji politiki je Zahodni Balkan, bomo morali opredeliti sami in to politiko operativno tudi sami izvajati. Zato se nam zdi vprašanje, zakaj se z Zahodnim Balkanom sploh ukvarjati, zelo kratkovidno. Kdor zanemarja svojo neposredno soseščino, povsem zanemarja vpliv geografske bližine na zelo konkretne posledice, kot so promet, turizem, okolje, energetika, medsoseska pomoč ob naravnih in drugih nesrečah in še bi lahko naštevali. Neposredna soseščina proizvaja “spill over” učinke, tako dobre kot slabe. Kdor ne stori nič, da bi preprečil negativne posledice, se bo z njimi nemara še prehitro soočal.
V odboru za mednarodne odnose stranke Zares menimo, da Srednja in Vzhodna Evropa nikoli nista imeli npodobnega položaja kot Zahodni Balkan niti v transatlantskih odnosih niti v evropskih širitvenih procesih. Vsaka mednarodna entiteta določa lastne prednostne naloge in prednostna območja, zato bo tudi slovensko zunanjo politiko do Zahodnega Balkana Slovenija začrtala in izvajala sama. Dvomiti je mogoče, ali bo Balkan postal predmet globalne politike, bo pa prav gotovo ostal predmet slovenske zunanje politike, zato bi bilo dokaj neustrezno kopirati ameriške ali evropske vzorce delovanja. Čeprav Balkan ni pomemben za ZDA ali EU, to še ne pomeni, da ni pomemben za Slovenijo.
Integracijski procesi ali vsaj začetek povezovanja in tvornega sodelovanja na področju Zahodnega Balkana je proces, ki bi se nemara lahko začel z velikim uspehom, vendar pa naloga ni lahka in nikakor ne bo dokončana hitro, prav gotovo pa spada med prednostne naloge slovenske zunanje politike.
mag. Adriana Dvoršak,
predsednica odbora za mednarodne odnose stranke Zares – nova politika